Vikend na morju
Tisti, ki imajo vaši starši vikend na morju, kako zgleda usklajevanje preživljanja dni tam (pa da je dovolj velik za recimo 5 oseb). Si rezervirate, kdaj bi želeli biti sami dol s svojo družino? Al so starši dol kadar hočejo, pa potem vi pridete, kadar hočete? Al so starši dol kadar hočejo, potem pa vi vprašate, kdaj greste lahko pa vi dol in za koliko časa? Al je samoumevno, da ste lahko dol, kadar se vam “sprdne” in toliko časa kot hočete?
tašča ima s svojim vikend, pa smo šli tja prvo drugo tretje leto..tudi, če smo bili sami, za vikend so prišli oni, to se pravi v 10 dneh dva vikenda, tako da nismo bili nikoli sami več kot 5 dni. Skozi se silila z neko hrano, se nekaj štulila, niti pet minut nisva z možem bila sama, zgolj na plaži, tja naju je klicala kaj delava kdaj prideva….ko so prišli otroci, mi je solila pamet, zakaj dojim, zakaj mali ne bi malo župice, je bolj zdrava kot tisto glupo mleko blabla
tudi, ko sva bila sama, je pošiljala sms, če je še kaj plina, če je še kaj mleka, a ga prinese za vikend…
pa skoz eni obiski pa skoz šnopčki, ropot, smejanje…ob določenih urah kosilo in zajterk, zvečer po 8 uri je kao kuhinja zaprta…..
prekinili smo vzorec in hodimo drugam, daaaaaleč stran od tašče
nikoli več, raj dam 500 eur za apartma kot pa da sem z njo
tudi mož se strinja….
Ni problema, zanima me samo, kako imate drugje to urejeno. Če imate plan bit z družino taglaven dopust dol na primer, ali jim to poveste par mesecev prej ali par dni prej za termin, ki ga želite bit dol ali sploh ne, pa kar ostanete dol? Govorim v primerih, kjer ni problem to, da ne bi bilo dovolj postelj za prespat. Ali ne zgleda pol (če jim poveš za termin), kot da nočeš, da so oni takrat dol in da se hočeš zagrebsti za “frej” datum? Ma ne vem, če sem razumljiva…
Izvrstno vprašanje upam, da bo za nekatere tudi poučno.
Z možem sva starša dveh odraslih otrok z družinami.
Veliko let sva se odpovedovala in šparala, da bi si za čas upokojitve kupila kakšen simpatičen kotiček na morju, kjer bi lahko uživala zaslužen pokoj.Seveda sva že pri samem načrtovanju nakupa skrbno pazila, da bi kupila apartma, ki bi bil primeren, da smo lahko tam istočasno vsi torej obe mladi družini in midva.
Na moje veliko veselje nama je uspelo in sva prezadovoljna, toda žal najina pričakovanja in pričakovanja najinih otrok so povsem različna.
Midva želiva letni čas več ali manj preživeti tam, otroci z družinami se dobrodošli kadarkoli, pripravljena sva na sprotne dogovore, da se za štirinajst dni za vsako družino umakneva, da bi lahko bili sami.
Toda žal se tukaj zatika, kaijti sin pričakuje, da se vsaj za tri tedne umakneva midva, ter seveda tudi sestra z družino ni zaželjena.Skratka jemlje si pravico, da bi bil on ta, ki postavlja pravila, ter seveda želi dopustovati z svojimi prijatelji.
Menim, da sva z možem zelo tolerantni in zdravi osebnosti, želiva si lepe in zdrave medsebojne odnose z svojimi odraslimi otroci, toda sin vidi le sebe i svoje potrebe vse ostalo je drugotnega pomena.
Glede na situacijo bova zelo pošteno in jasno povedala najina pravila komur niso všeč je to njegov problem ne najin in ima možnost izbire kakor je napisala “snaha raje si najameza 500 eur in ima mir.”
Tudi jaz si želim samo dobrih medsebojnih odnosov, miru in harmonije.
Kaka je vaša komunikacija, če o tem ne zmorete pogovora?
Iz tvojih besed se čuti strah pred tem, češ, le kaj si bodo mislili, če jim povem datum, kdaj bi vikend rezervirala zase. Imam prav? Pa pojdi v kontra smeri- vprašaj, kdaj bo vikend sameval, da ga boš malo obiskala.. Bi sploh rada, da bi bila sama? Ali bi ga istočasno delila z njimi?
Le s pogovorom se bo kaj doreklo in rešilo, mnenja drugih tu niso bistvena zate..
Jah, vse je odvisno od komunikacije.
Ima pa tamle ena babi gor prav, ona si je zamislila španovijo s svojo familijo kamor pa raznorazno vabljenje frendov in cele horde drugih pač ne paše. Tko da..če bi rajši preživljala počitnice s prijatelji potem pojdite drugam, če pa ti nekaj dni s starši ni odveč ali pa cel dopust potem pa hodiš na vikend.
Moja prijatlejica ima vikend, sicer v gorah, skupaj z mamo (ker sta pač obe dedinji po pokojnem očetu). Samo jasno je,d a ona lahko vabi nas – svoje prijatelje samo takrat ko mame ni tam. Pika. Tko je bilo že leta in leta..prej sta se menili, da bo hčerka npr koristila vikend med zimskimi počitnicami (je pač zraven smučišča) in takrat je lahko vabila prijatelje. Mama je ponavadi prežviljala na vikendu celo poletje, ko je tam imela tudi večino časa hčerine otroke (vnuke) in takrat tam nismo imeli kaj počet. Sedaj pa se je mama enostavno preselila na vikend in … prijatleji hodimo samo še na enodnevne smuačrske obiske. Pa je priajtlejica solastnica ne le hčerka!
Svoje življenje si torej načrtuješ sama, pri starioši h v njihovi lastnini si pa na obisku. Morda pa ti svojo lastnino včasih posodijo za teden, dva, tri ..kakorkoli želijo. Vprašaj 🙂
Obujam staro temo glede vikenda na morju, katerega solastnica sem.
Sprašujem lastnike vikendov ali solastnike vikendov. Ali kolege vabite na letni dopust na vikend? Teden ali dva? Ne vem, zame so kolegi za podaljšan vikend, ostalo sama družina ali razširjena družina (pač lastniki vikenda). Kako vi gledate na to?
So se vam kdaj kakšni frendi hoteli s celo družino z otroki vsiliti za letni dopust na vikend? Z non stop namigovanji, prepričevanji itd. Pri nam se to ravno zdaj dogaja. Naj povem, da pa se otroci zelo dobro razumejo med seboj in je to kao razlog. Oseba ima tudi preveč dopusta in je tudi to razlog. Njihove finance niso problem. Sem solastnica in niti nisem lastnica vikenda in ko prijatelje povabim, jih povabim zelo rada, a največ za podaljšan vikend (vikend je blizu).
Osebi sem to tudi jasno povedala, a sedaj je užaljena. Ker ji ni jasno, da če bom jaz dol, da zakaj ne morejo bit še oni.
Zanimajo me vaša mnenja in izkušnje.
Ja, to je večni problem…. Moj tast je imel prikolico, nekako smo zvozili, da smo jo pokoristili tast in tašča, midva in svak z družino, vsak posebej, vsak 14 dni, potem je romala domov. Drugim je ni posojal, obiski niso bili dovoljeni. Takrat sem ga imela za čudaka in skopuha.
Potem sva midva kupila vikend in takoj dobila neverjetno količino sorodnikov in “najboljših prijateljev”, ki naju prej sploh poznali niso. Ne le vsiljevanje, vsi so delali kar plane, kdaj bojo oni dol, tako, da za nas sploh ni bilo več možnosti. Zato sva razglasila, da pač ne bova posojala, ker da se nočeva nikomur zameriti. Vsa velecenjena žlahta in prijatelji so se kar razkadili…
Tudi, ko je kaj za postoriti, se vedno kdo ponuja v zameno za bivanje dol, pa ne upava nikogar sprejeti, raje plačava neznance, saj se tisto “odplačevanje” potem nikoli ne konča, ljudje pričakujejo, da imajo zaradi ene usluge kar doživljenjski abonma.
Ja, zdaj razumem tasta, pa tudi drugi, ki imajo vikende, so nama takoj postregli z opozorili…
Če nama paše, povabiva koga s seboj za kak dan, nikakor pa ne posojava! Razen staršem, seveda.
Ne pravijo zastonj, da je dobrota sirota.
Če se moraš spraševati te stvari, kot se jih, nekaj v vašem odnosu s starši ne ‘štima’.