Tašča in vnuček
Pozdravljene!
Pri nas je spet “štala”. Pa nekako ne vidim izhoda iz te situacije, razen da se končno preselimo, kar pa nam v naslednjih par mesecih ne bo uspelo, zato se obračam na vas da vidim kaj mi kdo od vas svetuje.
In sicer zadeva je taka. Živimo pri tastu in tašči, imamo svoj del bivalnega prostora, kuhinja je skupna, tasta večji del dneva ni doma, tako da smo zelo malo v kontaktu, tašča je pa več z nami, sicer je večinoma kar “cool”, dokler se njen drugi vnuk ne napove na obisk (star malo več kot 3 leta). No tu pa nastopi še ena zgodba, ki jo moram osvetliti zaradi celotnega razumevanja dogodkov.
Moj mož in njegov brat sta strašno dobra zaupna prijatelja, pa tudi jaz in vsi ostali (nasi skupni znanci in prijatelji) menimo da je njegov brat res poosebljenje dobrote. Tu pa nastopi njegova dolgoletna partnerica in mama otroka. Ženska je posebljenje ženske sitnosti iz tistih španskih limonad, nič na tem svetu ni dovolj dobro za njene standarde, pa še vedno mora biti njena beseda zadnja (npr. ” Kakor hočeš, boš že sama vidla, sem ti jaz že prav povedala.”). To pa ni vse. Brat od moža se jo je že poskušal znebiti, vendar žal ob neprimernem trenutku, ko je bila že noseča, zato je reva od samega šoka prej rodila. To je res žalostno, ampak je otrok zdaj lep, zdrav in zdi se mi celo bolj pameten kot ostali otroci njegovih let. Med celotnim časom nosečnosti je pa brat od moža imel drugo in še dolgo po njej, skupaj dobrih 15 mesecev. Vendar ker sta še vedno skupaj živela, ta druga veza ni mogla začeti funkcionirati, pa še tašča je vedno visela pri njih in mu stalno težila, da kaj je naredil, in kako je mama otroka zdaj boga in bla bla. Ja saj je res boga, ampak po lastni neumnosti, ves čas zveze mu je diktirala tempo življenja, od skupnih počitnic, do razno raznega izletkanja pa vse do otroka. Ja, ja saj vem kaj boste rekle “Kaj pa on?” JA on je pa tak da pusti da se znjim manipulira. In sicer je on na tem svetu edini, ki bi lahko tako sitnobo od ženske prenašal. Nihče v familiji je ne prenese, razen tašče, za njo je svetnica, pa še žal je tako da je Slovenija majhna in imamo veliko skupnjih znancev, ki poznajo tudi ta nenavadni par in mene in moža sprašujejo, da kaj je s tisto sitnobo od babe, ki živi z njegovim bratom, da jim vedno kaj pametuje (še starši, ki imajo otroke z njihovim v vrtcu so rekli, da cel roditeljski sestanek zamori). Resnično, ne veš kaj bi rekel, ker so nekako naše sorodstvo. Pa je ženska sicer izobražena in na položaju, ampak je prava nočna mora kar se tiče družbe.
No tu pa nastopi včerajšnja zgodba. Ker sta zdaj ponovno skupaj, tašča stalno govori, da kako so oni bogi, pa kaj vse se jim je zgodilo, pa še otrok, nedonošenček. Ja hallooooo!!!
Otrok je fizično in umsko prerasel vse vrstnike, onadva boga, zakaj le? Kaj jima pa manjka? Ja res je, boga sta, manjka jima nekaj kar noben denar ne more kupiti in noben čas izbrisati, čustva in prevaro. In na račun tega primanjkljaja dobro živi njun otrok, ki mu ona kot tašča res res vse dovolita. In to je tudi povod za mojo slabo voljo. Njun otrok, vsakič, ko pride na obisk, kaj poškoduje, našega otroka poškoduje, ali pa ima kakšne bizarne želje, ki mu jih tašča uresniči. Včeraj je uničil eno našo stvar, in ker mi je film počil sem otroka vprašala če je on to storil? Rekel je da ne in odskakljal naprej kot da ni bilo nič. Tu pa je nastopila tašča, da kako sem otroka prestrašila, a ne vem kako je občutljiv, pa da je nedonošenček, pa da kako je bogi, pa kako so pri njem vsi bogi in bla bla bla.
Seveda ji nisem ostala dolžna, rekla sem da je vsak toliko bogi, kolikor si želi da je bogi in da se smili drugim, in da je otrok dovolj star da se mu postavlja pravila, sploh pa ni bogi, ampak ga ona dela bogega in da se mi zdi da nekateri prav uživajo, če se drugim smilijo.
In spet njen bla bla bla, da mi pa našemu vse pustimo (otrok je komaj shodil, še eno leto nima) njemu pa nič, pa da kako je bogi, pa kako je oči bogi, pa a ne vemo kaj so prestali…..bla bla bla in da naslednjič naj se kar svojih sobic držimo, ko bo njeno drago dete prišlo uničit stanovanje, ker je to babi dovolila, dete je pa bogo in se babi smili in tako v neskončnost do odraslosti, ko bo začel uničevati vse okrog.
Ja vem, res je širok problem, ampak se mi kar trga od tašče in njenega unučka in tega da se moramo vsi delati (za voljo tašče), kako smo vsi veseli, ker je tista limona spet z bratom, ki mu spet poka vse po šivih od njene komande.
Res ne vem kaj naj več rečem tašči v zvezi s tem problemom in kaj naj se pogovarjam s tisto limono, ki vsak najin pogovor zaključi s: “No boš vidla, kakor hočeš, sem ti jaz že prav povedala.”
Pomagajte, mi s kakšnim konkretnim predlogom, ki upam da funkcionira.
Lep pozdrav vsem!
No, tudi jamidva z možem sva 1x prišla v konflikt s taščo. Vendar sem razmišljala malenkost drugače kot ti. Tudi mi “se nismo imeli možnosti že odseliti”. Pa smo se vendarle. Sicer v najem, pa vseeno. Res vsak mesec plačujemo najemnino, imamo pa mir. In nihče se ne vtika v naju (no, ja… Ravno danes je prišla spodnja soseda, da je naš malček pa res preglasen :-((().
Pri nas ignoriranje ni zneslo. Ravno tako je bila skupna kuhinja. Ni šlo. Pa smo v 10 dneh spokali in šli. In zdaj nam je lepo. Najin odnos se je še izboljšal…
Wohaaaaa spodnji sosedje, moja priljubljena tema :)))), sploh ce je zaradi otrok :)))
K nam se nikoli ni nobena prisla, bi pa jaz zagotovo rad bil opazovalec tega dialoga :)))… Ali se to po soseskah pogosto dogaja? Ker se pri nas to se ni zgodilo… Ali pa jaz ne vem zato :)… Kaksne argumente je sploh privlekla na plan? In kaksen je bil zagovor?
Ocka
zagovor… Z moje strani predvsem zmeden. Opravičila sem se in rekla, da bomo pazili. Rekla pa sem še, da otroka pač ne morem dati v posteljico le zato, da se ne bo igral na tleh…
Je bila pa čez 2 minuti, ko sem poklicala moža, situacija druga. Planila sem v jok (ah, živčki mi nagajajo – sploh, če se kdo spusti v malega). Nekaj si moram pripraviti za drugič – kaj bom odgovorila, namreč. Ker mi je rekla, da se bosta mogla z možem preseliti zaradi hrupa,… Ah, nima veze…
nikanze, nikar se ne sekiraj!
mi živimo v dvost. hiši, pa taspodnji sosedje niti enkrat niso pojamrali čez nas. žal pa se vedno obrega sosed, ki živi v hiši kar 20m stran (čez cesto na koncu naše parcele). njega moti že, če se otroci igrajo na vrtu itd. vedno jih preganja, se dere na njih, pošilja v …, na bruhanje mu gre, če jih samo vidi itd… enkrat je med nama prišlo do konflikta, ko sem mu dejala, da z našega otrok ne bo preganjal, in njegov odgovor je bil – vi imate zemljo, mi pa samo balkon. halooo…ded je poln zavisti, zdaj se bo pa nad otroci znašal? ne sekiraj se! do 22.ure maš itak pravico zganjati kar precejšen hrup, tolikšnega kakršnega tvoj sinek definitivno ne more!
Zdej sem se pa spomnila tudi naše zgodbe s ta spodnjimi sosedi. Je trajala skoraj dve leti. Na koncu sem mislila, da se mi bo strgalo. Je grozila s socialno službo, ker otroka dajemo tako pozno spat, pa marsikaj še. Samo en majhen nasvet Nika. Ne popusti niti zdaj na začetku. Otrok ima pravico do igre, če jeglasen je to pač tako. Nikar se ne prilagajaj, ker ko ponudiš prst hočejo roko. Mi smo bili tako daleč, da je zahtevala da jo pokličemo, ko se mislimo igrat z žogico (in to tisto za napihnit). Izolacija v bloku je res slaba ampak to vendar ni naš problem. Z živci sem bila po nekaj mesecih na psu, bala sem se ko je tamala tekla v svojo sobico, kupili smo abs štumfke namesto copatkov….. Vse možno. Pa je še zmeraj težila. Kako smo se rešili? Odselila se je !!!!!!! Lani aprila in od takrat smo srečni . Me je bilo pa grozno strah ko se je priselila nova družina. K sreči od takrat nobene pritožbe.
Drži se, če je treba pa kar na trdo. Pri nas je enkrat celo klicala policijo, pa sor ekli da moraj prit če jih kliče, so pa tudi njej povedali, da otrok pa ja ne moreš privezat.
Ti želim srečo.
Lp Naja
Ja brat in njegova družina od mojega fanta so v očeh njune mame (moje tašče) tudi bogi. Pa je boga njegova žena, pa so bogi otroci, pa so bogi, ker so zidali 400k.m. veliko hišo, pa so sedaj bogi, ker je hiša takorekoč prazna, pa so bogi, ker so morali popoldne otroke vozit na treninge in glasbeno šolo, pa so bogi ker so prehlajeni, pa so bogi, ker so morali kupit (zelo drag) avto, pa so bogi, ker jim je crknu pomivalni stroj, pa so bogi, ker morajo zadovoljevat nadstandard prvorojenca, čeprav je že v službi, pa so bogi ker kupujejo za otroke vedno zadnje modele mobitelov, pa je žena od brata boga, ker je v službi (ob 7 gre pa ob 13. je že doma), pa so bogi, ker ne gredo na morje (ker se jim v resnici ne ljubi), pa so bogi, ko morajo vsako leto registrirat avto, …………..
Uporabna tale beseda bogi…
TAKIH ŠTOSOV NE BOŠ NIKOLI SPREMENILA. Če kljub vsemu težko ignoriraš, odselite se, do selitve pa imej v mislih boljše čase, ko ti tega ne bo več potrebno prenašat dan za dnem.
Lepo te prosim ne se sekirat. Ugodila ji v nobenem primeru ne boš, tvoji živci bojo pa nacefrani.Ignoriraj. Naj bojo pa bogi. Te pa razumem, da to boli, sicer nisi tako napisala. To je moje videnje. Pri nas so nekateri tudi bogi.Za mojo taščo je boga nečakinja, ki se je vozila v službo 30 km, jaz sem se 70 pa nisem bila, pa je prišla domov ob 16,00, jaz ob 19,00, pa je imela čistilko, jaz bi mogla pa vsake 3 mesece sama pomivat okna, ker mi pač ni uspelo in si nisem mogla privoščit čistilke, sem bila jaz lena ona pa boga. Enkrat sem samo povedala, da nekateri vedno jamrajo in se smilijo sami sebi in celemu svetu, ker se ne znajo zorganizirati, drugi pa sprejmemo tako kot je in živimo dalje in se ne obremenjujemo s tujimi problemi in ne želim več poslušat kako so drugi bogi. Od takrat je mnogo manj na tapeti, tudi ko je, preslišim, preprosto ignoriram. Živim pri njih in imamo ločeno gospodinjstvo, pa še težko prenašam, če bi bila pa kuhinja skupna ,pa vem, da bi živela sama s svojim sinom drugje.
Joj, spet me je pogrelo branje in se moram oglasit…..
Očka, ne bi te rada napadla, ampak očitno je, da si ti z moškega stališča resnično ne moreš predstavljati, v čem dejansko blab vidi problem. Deloma (ali predvsem) verjetno tudi zato, ker si moški. Kako jaz vidim moško dojemanje “ženskih” problemov, si lahko prebereš nekaj postov nižje, ko sem ti odgovarjala na tvoj odgovor Cvetki. Predvidevam tudi, da nisi nikoli živel s taščo. Saj pravzaprav pa glede na to, da imate zeti čisto drugačne odnose s taščami kot pa snahe, itak ne moreš vedeti, za kaj gre. Zato me tvoj post ni začudil in se ti v svojem in blab-inem imenu zahvaljujem za konkretno pomoč pri reševanju problema. S tem si bo res lahko pomagala.
Moram najprej povedati, da tudi naša družinica živi pri tašči (samo za nas imamo zaenkrat samo eno sobo, vsi drugi prostori so skupni – upam, da bomo zaradi prihajajočega novega člana dobili še eno sobo). Za nameček živi v isti hiši še partnerjev brat, ki pa k sreči dela na tem, da svoje prostore povsem loči od naših. Ne mislim ponovno razlagat, zakaj se ne odselimo, je pa dejstvo, da diplomacija špila vsak dan, kakšen dan se bolj navzkriž gledava s taščo (ki je še vedno “šef kuhinje”, tu ne rinem z glavo skozi zid), kakšen dan pa sva v bolj prijateljskih odnosih. Tudi mene moti marsikaj, tako da marsikatero požrem, le kar se vzgoje otroka tiče ne popuščam. Tu sem jaz ta glavna (in seveda moj partner).
Blab, zelo te razumem. Tudi mene bi tako obnašanje motilo. Bi pa jaz na tvojem mestu tašči in njeni omiljeni snahi malo nazaj povedala. Prefinjeno. Limonico bi preprosto čimbolj ignorirala. Če bi kljub temu kdaj preveč pametovala, bi ji rekla, da se zavedaš, da ona itak vse najbolj prav ve in zakaj vendar ne izda knjige o tem, kako je prav in kako narobe. Pa da upaš, da boš dobila kakšno podpisano kopijo:))))). Resno, jaz bi jo morda skušala spraviti v zadrego glede kakšnega vprašanja, na katerega ona ne bi imela odgovora, ali pa malo na glas izpostaviti tudi njene napake. Tako da bi bilo očitno, da ga tudi ona “svira”. Pokaži ji pred vsemi, da si tudi ti sposobna in da ti sama za sebe najbolj veš, kaj je zate prav. Če boš potrebovala nasvete, jo boš že vprašala.
Glede tašče pa pišeš, da se običajno čisto v redu razumete, razen kadar oni pridejo na obisk. Morda jo kdaj (ko bosta sami oz. ko onih drugih ne bo pri vas) odkrito vprašaj, zakaj tako protežira onega vnučka, ko pa mu čisto v redu gre, pa zakaj misli, da so oni tako bogi, če ta svak in svakinja vse čisto sama zakuhala vso zadevo? Pa ji povej, da te to moti. Ne vem, morda se ti to ne bo zdelo najbolje – odvisno od vajinega siceršnjega odnosa in načina komunikacije. Kako sicer reagiraš na drugačne konflikte? Ali kdaj popizdiš? Kdo je “gospodar” glede otroka – koliko ima pri tem besede tašča? V kolikšni meri ti odločaš glede gospodinjstva? Tu boš morala sama najti pot, ti težko svetujem. Bi pa jaz v primeru, da bi oni drugi vnuček poškodoval mojega otroka ali mojo lastnino, na ves glas popizdila. Napizdila bi “odgovorne”, takrat bi si dala duška. Tako delam jaz doma. Kar se tiče ostalih stvari, se bolj podrejam, da je mir v hiši, kar pa se otroka tiče, pa jasno pokažem zobe.
Zate, Nikanze, pa tole (uh, danes sem pa res polna nasvetov): samo ne daj se! Poznam take tečne sosede, ki nimajo drugega dela kot težiti (sem bivša “blokovka”). Od 6. do 22. ure imaš pravico zganjati tak ali drugačen hrup, če le ne presega nevemkoliko decibelov. Za naslednji obisk se psihično pripravi, kupi pa paketek čepkov za ušesa in ji ga naslednjič dobronamerno pokloni.
Upam, da sem kaj pomagala. Pozdravček,
L.
No, če pa pogledaš z druge strani: predstavljaj se, da se mamica in očka tvojega otroka (torej vidva z možem ne bi imela več rada), da bi bil tvoj otrok vedno v sredini prepirov (si predstavljam, da, če je situacija res takšna kot si jo opisala, mora biti prepir dnevno na tapeti), da bi videl kako očka “sovraži” mamico in kako ga le ta ne ceni,….Tak otrok bi se meni prav gotovo smilil in če bi bila njegova babica, bi se mi verjetno še bolj.Zato razumem tvojo taščo.
Razumem jo tudi glede tega kako gleda na svojo drugo snaho; v resnici je tvoj svak navadna svinja, da ne rečem še kaj drugega, ker jo je prevaral, ko je bila že noseča (za moje pojme je to “samo” varanje, saj kot kaže ni imel hrbtenice, da bi šel zares stran).Poznam kar nekaj takih tašč, ki imajo občutek, da morajo “popravljati” napake svojih sinov.
Na tvojem mestu bi se predvsem usmerila v svojo družino in delovala na čimprejšnji odselitvi; saj veš :še tako dobra tašča ti začne presedati, če jo imaš ves čas pred nosom 😉