paradontalna bolezen
Pozdravljeni,
moj moz ima zelo pogosto zadah iz ust, tudi zelo kmalu po tem, ko si umije zobe in uporabi ustno vodico. Bil je pi zobozdravniku (ocistili so mu tudi zobni kamen) in pri internistu na pregledu zelodca in oboje je brez posebnosti. Ker sem prebrala, da je vzrok zadaha pogosto paradontalna bolezen, me zanima, ali lahko to ugotovi njegova oseban zobozdravnica, ali rabi kaksno napotnico. je mogoce, da njegova zobozdravnica ne bi nicesar opazila? Hkrati pa me skrbi se nekaj, ali je paradontoza nalezljiva? Torej, ko enkrat dobis bakterije npr. od moza, kaj potem ??
Hvala za odgovor in lep pozdrav,
Tija
Tija pozdravljeni,
kot ste se že sami informirali, je parodontalna bolezen lahko vzrok ustnega zadaha, dejansko pa predstavlja najpogostejši vzrok. Pogosto pride do zadaha tudi zaradi kopičenja bakterij na hrbtišču jezika, samo v 10% pa je vzrok zadaha izven ust, zaradi obolenj v dihalih, ali sistemskih bolezni, kot je sladkorna bolezen. Zadah je lahko posledica pomanjkanja sline, predvsem zaradi jemanja raznovrstnih zdravil (antidepresivi, zdravila za uravnavanje krvnega pritiska, protialergijska zdravila,..) ali bolezni (Sjogrenov sindrom,..). Ugotavljajo, da k ustnemu zadahu pripomore tudi stres.
Prisotnost parodontalne bolezni vsekakor lahko ugotovi osebna zobozdravnica. Bolezen sicer ni vidna “na oko”, potrebno je izpeljati ustrezno diagnostiko, ki vključuje merjenje globin sondiranja žepov, izgubo prirastišča, prisotnost krvaviteve na sondiranje, merjenje stopnje majavosti zob, prisotnost prizadetosti koreninskih razcepišč pri večkoreninskih zobeh, ter analizo ortopantomograma (rentgena) glede izgube čeljustne kosti.
Za pregled pri specialistu parodontologu je potrebna napotnico, sicer je pacient lahko obravnavan le kot samoplačnik.
Glede nalezljivosti – možno je, da se bakterije, ki povzročajo parodontalno bolezen, s slino prenašajo med partnerji ali s staršev na otroke. Vendar le prisotnost teh bakterij ne zadošča za nastanek parodontalne bolezni. Ali se bolezen razvije ali ne, je odvisno tudi od imunskega odgovora posameznika in drugih dejavnikov tveganja.
Lep pozdrav, Ana Mikuž, dr. dent. med., spec. parodontologije
Pozdravljeni,
najlepsa hvala za izcrpen odgovor. Kljub vsemu pa mi radovednost ne da miru, ali je mogoce opraviti tudi kaksen poseben test na bakterije, ki povzrocajo paradontozo? Npr tako, kot se da narediti test na bakterije v urinu, pri ginekoloskih zapletih,ipd. Ali so potem te bakterije vseskozi prisotne, ko se enkrat vnesejo v ustno votlino, npr preko partnerja ali od matere na otroka, ali je potrebna konstantna ponavljajoca se kontaminacija, da se razvije paradontalna bolezen? In se eno vprasanje, ce to bolezen povzrocajo bakterije, zakaj se ne zdravi z antibiotiki?
Najlepsa hvala za odgovor se enkrat in lep pozdrav,
Tija
Tija ponovno pozdravljeni,
na kratko bom skušala odgovoriti na zanimiva in smiselna vprašanja, ki se vam porajajo.
Ustna votlina ni sterilna. Bakterije so v ustih normalno in vedno prisotne. Tekom življenja površino enega samega zoba kolonizira na stotine milijonov bakterij.
V ustni votlini najdemo kar 700 različnih bakterijskih vrst, pri posamezniku pribljižno 150 različnih vrst; sicer le manjši delež teh predstavljajo patogene- bolezenske bakterije.
Določanje bakterij je možno, je pa zaradi velikega števila v ustih prisotnih bakterij zelo zahtevno. Dodatno detekcijo bakterij otežuje dejstvo, da so tudi pri isti osebi na različnih mestih prisotne različne bakterije in je zato potrebno pri posamezniku odvzeti večje število vzorcev. Danes se v ta namen poslužujemo predvsem DNK hibridizacije, se pa DNK analiza izvaja le izjemoma. Vzrok ni samo v visoki ceni in težji dostopnosti analize, potrebno je upoštevati tudi specifiko ustne votline.
Bakterije v ustih namreč niso proste, temveč se združujejo v biofilm – visoko organizirano strukturo, ki ščiti bakterije pred zunanjimi vplivi, tudi pred delovanjem antibiotikov. Brez predhodne mehanske instrumentacije, ki jo opravimo med prvo, t.i. oralno-higiensko fazo parodontalnega zdravljenja, in s katero razbijemo bakterijski biofilm, antibiotiki dosežejo bakterije v biofilmu v tako nizki koncentraciji, da praktično niso učinkoviti. Se pa zato povečuje odpornost na antibiotike.
Številne študije so pokazale, da je klasično parodontalno zdravljenje pri večini bolnikov uspešno, in se zato antibiotične terapije poslužujemo le izjemoma, pri tistih posameznikih, ki se na klasično parodontalno zdravljenje slabo odzivajo, in pri agresivni obliki parodontalne bolezni. Uporabi antibiotikov se izogibamo tudi zaradi številnih stranskih učinkov, ki jih imajo.
Naj še enkrat povdarim. Tudi ko se poslužimo antibiotikov, mora biti predhodno opravljeno parodontalno zdravljenje, sicer ni pričakovati pozitivnega učinka antibiotikov.
Pravilno ste ugotovili, parodontalna bolezeni je kronična bolezen in njeno zdravljenje je doživljensko.
Po aktivnem parodontalnem zdravljenju je tudi ob zelo dobri ustni higieni in odsotnosti zobnega kamna potrebno redno, v 3-12 mesečnih intervalih, opravljati t.i vzdrževalno zdravljenje, pri katerem z ultrazvokom in mehansko instrumentacijo odstranjujemo bakterijski biofilm /in zobni kamen-trde zobne obloge.
Lep pozdrav, Ana Mikuž