Oče po mamini smrti
Pred dobrim letom in pol sem izgubila mamo v zelo kratkem času. Slabo počutje, operacija srca, zapleti in smrt. Očeta in naju z bratom je sesulo.
Oče in mama nista imela nekega zglednega zakona. Ni bilo nekih hudih sporov in podobnega, drobni prepiri pa vedno na dnevnem redu. Mami je bila bolj rada doma, z družino, oče je vedno rad hodil naokrog. Oče je bil odgovoren oče, nikoli ni pil in nikoli se ni zgodilo, da ga ni bilo, ko si ga potreboval. Mama je bila bolj nedostopna, vendar nas je imela rada. Oče si je vedno želel, da bi prodala hišo in šla živeti v hribe, kjer sta imela vikend. Mama si te samote ni želela. Zadnja leta njenega življenja sta živela tako, da je oče sicer jedel doma, prespal pa na vikendu. Jaz sem imela tak občutek, da obema ustreza.
Ko je mama umrla, je oče prodal hišo in se preselil na vikend. Prve mesece je bil veliko pri meni ali pri bratu, potem pa se je začel obnašati kot pubertetnik. Iskal si je ženske (70 plus) in eno tudi našel. Ker z bratom nisva reagirala tako kot je on pričakoval (z navdušenjem), se je do naju začel precej nesramno obnašati. Laže nama iz dneva v dan. Ne veva, kje je in kaj dela. Premoženju, ki ga je mama zapustila, sva se midva z bratom v zapuščinski razpravi odrekla v njegovo korist. Zapravlja ga za druge ženske. Z bratom še danes ne potrebujeva denarja in naj ga zapravi za tuje ženske, če mu je to sreča. Boli pa me, da to dela z maminim denarjem:. Poleg tega zadnje čase ne najde lepe besede za mamo. Očitki, ki letijo z njegove strani bolijo. Mama je mrtva, ne more se braniti. In meni je povem nesprejemljivo, da jo blati sedaj, ko je ni.
Upam, da bo to kmalu minilo. Rada ga imam, imam samo še njega. In želim si očeta, kakršnega sem imela vedno.
Vsak bolečino in izgubo prenaša po svoje. Eni se umaknejo v samoto, eni želijo družbo. Tvoj oče si jo očitno želi jo je našel, kar ni nič narobe, saj je vdovec in ti bi morala to sprejeti, zato se vprašaj
koliko si za napete odnose kriva sama. Če mu dnevno očitaš vse, kar pišeš tukaj pa še kaj zraven je logično da se odmika. Da blati mamo res ni lepo (če je sploh res), denar pa lahko zapravi za “tuje” ženske (tuje zate zanj pač ne), saj je njegov in ne od tvoje mame. Ko je mama umrla, je podedoval po njej kar je pač podedoval in je to zdaj njegovo. S tem, da sta se vidva odrekla dediščini v njegovo korist, še nimata pravice upravljati z njegovim življenjem.
Ti na vse gledaš čustveno, kar je logično, vendar boš morala zadevo predelat in sprejet takšno kot je, ne bo škodil odkrit odgovor z očetom (brez očitkov ampak samo pogovor) in mogoče ne bi škodil strokovnjak, ki naj ti pomaga predelat določene zadeve
Ja, imaš prav, moj oče je vdovec in lahko počne, kar hoče. Moj oče je bil za naju z bratom oče, na katerega se lahko obrneš in zaneseš, ko ga potrebuješ. Oče, ki je imel naju rad. Ne gre za napete odnose, enostavno nočem, da mi na nedeljsko popoldne pride na obisk že s tretjo ali ne vem katero že prijateljico. Nočem tega, moja mati je umrla pred dobrim letom. Ne razumem, kako hudiča tega nekdo ne more razumeti. Naj počne, kar želi, od mene tega ne more pričakovati, da bom gostoljubna do teh žensk. Meni je, kot bi bila včeraj na pogrebu.
Nima časa priti na rojstni dan vnukov, ker ga je že ne vem katera ženska povabila na sprehod. Vnuki nisva midva z bratom, ki debelo pogoltneva. Ti njegovi vnuki so na robu joka zaradi razočaranja.
Ja, govori slabo o mami, da se z bratom lahko samo zjočeva.. Če bi bilo karkoli od tega res, bi te stvari lahko razčistil še, ko je bila živa. Ni potrebno, da pere umazano perilo na nama. In nama z bratom očita, da je bil z mamo samo zaradi naju. Midva sva bila že več kot 20 let na svojem.
Kar se denarja tiče, ni moj in ne bratov. Midva sva si ustvarila svoje življenje. Mama je v nasprotju z očetom živela zelo skromno, denar ki ga je prihranila ni bil od neke bajne pokojnine. Ja, boli me, da z njim plačuje različnim ženskam kosila, izlete, potovanja itd.
Mogoče sem res preveč čustvena. Z bratom sva se odločila, da ga pač pustiva naj živi svoje življenje, kot želi. Jaz samo upam, da bo prišel čas, ko si bomo spet zaupali, ko se bomo spet skupaj v veselju ali žalosti.
Ja, občutljiva sem in to zelo. Izgubila sem mamo in v dobrem letu še očeta.
Predraga Yoico
Ko nekdo umre, se “izprazni” prostor za nekoga drugega. Nekateri takoj preskrbijo zato, nekdo pač nikoli.
Ker imaš očeta rada se mu po mojem ne upaš ( avtoriteta) povedati tega , kar si napisala tu. Po mojem bi bilo najbolj, da ga z bratom povabita na sprehod 🙂 in mu lepo povesta kao se vidva počutita in tudi kaj od njega pričakujeta, če se ne bo pripravljen niti malo prilagoditi, boste pač odnose malo? zamrznili. Del prilagajanja bosta morala narediti tudi z bratom.
Če pa tega vi trije ne zmorete, boste srečanja zreducirali na minimu odnese pa precej ohladili.
VI TRIJE SE POGOVORITE, lahko se zgodi, da ne bo šlo, zato si moraš sama odgovoriti do kje sprejemaš nekoga ( ne glede nato, da je tvoj oče) , čez kaj pa ne moreš več. Sama bi mu ob prvem sramotenju mame direkno povedala kaj si o tem mislim. ( To sem tudi naredila sama, nekateri odnosi so se zato izboljšali z nekaterimi osebami pa smo se zato razšli, odličitev je pa tvoja ).
Vem pa, da je to zelo zelo težko
Ena vdova
Hvala za vaše besede. Smo se poskušali pogovoriti, pa sem na koncu jaz jokala, brat pa je stiskal ustnice. Nekaj časa po tem se sploh ni oglasil ne na telefon, niti ni več prišel. Zdaj pride, razlaga vse kje in s katero je bil. Toliko je lagal zadnje pol leta, da mu ne verjamem več. Imam občutek kot da je v puberteti. In to v hujši obliki kot pri mojem sedemnajstletnem sinu. Oblači se kot mlad fant, skrbi ga samo še dieta in moška kozmetika.
Z bratom sva se pogovorila. Nobeni prepiri niso sprejemljivi. Pač ga bova pustila, da živi kot želi pod pogojem, da nama to prihrani. Sprejela bi tudi njegovo novo žensko, ampak le tisto, s katero bi bil dalj časa.
Sva mu pa povedala, da je vedno dobrodošel pri katerem koli od naju in če naju potrebuje, da bova takoj prišla. Več žal ne moreva.
tudi nama (z bratom) je umrla mama.
Oče pokliče, da prihaja na kosilo ob mojem RD z eno gospo. Vpraša, če lahko. Bilo je manj kot leto po pogrebu najine mame in njegove žene. Seveda, rečem,da ja. In umiram… tudi skuhati nisem znala, dobro, da je bil moj mož še živ. In pride gospa skozi vrata, ki jo je bilo še bolj strah kot mene. Takoj sva se začutili. Bila je izredna ženska. Takoj bi jo imela za “mojo mamo,” a je moj oče 70+ let od gospe jemal samo njemu všečne aktivnosti, pustil se je razvajati čez mejo. Nisem se vtikala. Bilo mi je zelo hudo za njo, sva se veliko pogovarjali. Gospa je umrla in res mi je bilo hudo.
Moj oče z naslednjo, pride k meni na morje v prikolico, še dobro, da sem šla tisti dan domov, zelo ohola gospa, ki mi je v 20 minutah povedala vse zakonitosti življenja in kaj ne znam. Sta ostala in seveda sosedje v campu so mi kasneje povedali, da se je moj oče vsedel kot “paša,” ona naj bi ga razvajala (je bil tega vajen od moje mame in prve gospe) in se je temu uprla in sta motovilila vsak po svoje nekaj dni in nepričakovano odpotovala domov. Meni je rekel, da je gospa zbolela. No in potem, ko je nenadoma ostala na vozičku, je tudi obiskal ni. Ni mi uspelo, da bi ga prepričala, da se spodobi vsaj obiskati jo. Prenehal je z aktivnostmi (ima 86 let) in je popolnoma zadovoljen, če mu povejo, kdorkoli že, recimo da dobro izgleda za svoja leta, s tem se hrani.
Res je, da če ga karkoli vprašam o moji mami ima pripravljen odgovor, da je bila najboljša prijateljica in najboljša žena, mati, ljubica. Kaj to pomeni, mi še ni razložil.
Z denerajem sta na vi. Ničesar ni podedoval po mami (imeli smo samo stanovanje po jazbinšku in tega je na zapuščinski dal nama z bratom, vsakemu polovico), ima samo svojo ne prav veliko pokojnino, tako, da kakšen evro primaknem jaz na način, da ni preveč očitno. Prinesem priboljške.
Stanuje v varovanem stanovanju in pravi, da se skriva pred gospemi, ki iščejo partnerje na vse možne načine (boljša pokojnina po umrlem :), tako se sliši…). Izgleda, da ga je postalo “strah” odnosov z ženskami.
Ker sta z bratom zelo pozitivno naravnana do očeta, sem prepričana, da vama bo uspelo ga na nek način vključita nazaj v družino brez, da ga prej zgrabi ena miška, ki potrebuje le denar. Če ga ima res rada, kar boš tako in tako začutila, pa naj bo srečen. Je to preigravanje res hudo, a bi rekla, da za vse vpletene. Srečno!
Hvala vam vsem. Tudi na mene je ta zadnja ženska, ki jo je pripeljal naredila dober vtis. Ampak jaz niti ne vem, če je še z njo in če jo ni zamenjal z drugo. Zato s temi ženskami nočem imeti nič. Niti se z njimi nimam kaj pogovarjati. Če mu bodo pobrale denar, naj mu ga. Če bi ga midva potrebovala, bi ga vzela že pri dediščini.
Bolijo nas pa vsi njegovi očitki. Od tega, kako sva z bratom zahojena, ker njega pa vsi otroci njegovih žensk sprejemajo. Pa, da mu ne privoščiva sreče in bla, bla… Malo slabe vesti ima, ker si jo pere s tem, da obrekuje mamo. To je sicer ustavil moj brat, tako da smo s tem menda zaključili.
Kakorkoli čakava, da se spomni, da ima dva otroka in pet vnukov. Z bratom bova poskrbela, da do kakšnih prepirov ne bo prišlo in njihove vnuke poskusila prepričati, da jih ima dedek rad. Kako se bo pa stvar razpletla, bomo pa videli. Upam samo, da ne pride do česa, preden dobimo vsi občutek, da imamo drug drugega radi.