Lep pozdrav

V januarju sem po prepiru z svojimi starši odšla od doma ter se začasno nastanila pri prijateljici, da bi se zadeve ohladile.Staršem sem posodila par 1000€, ki mi jih sedaj, ko jih potrebujem, nočejo vrniti, ker postavljajo pogoj, da najprej končam šolo.Vendar pa bi denar potrebovala zdaj, saj so mi nastali dolgovi, ki bi jih mogla poravnat.Z starši sem se ob prejemu opomina o rubežu dogovorila, da bodo oni plačali dolg in da se jaz posvetim šoli.Po tem sporu sedaj verjetno dolga ne bodo plačali, sama ga pa tudi ne morem.

Prijateljica mi je dovolila, da sem si zaradi pošte pri njej prijavila začasen naslov.Sama sem še študentka, trenutno nimam nobenih dohodkov, zato sem v situaciji, ko ne vem kako naj ravnam.Domov ne upam, stalno pa se drugam prijavit ne morem, ker nimam denarja za najemnino.

Prijateljica paničari, da lahko, ker imam pri njej prijavljen začasen naslov, rubijo tudi njene predmete in zaradi tega želi, da odjavim začasni naslov.Če ga pa odjavim, pa nimam dostopa do svoje pošte..

Domov se bom vrnila, ker se sama ne morem preživljati, vendar do takrat ne bi rada, da bi imela probleme prijateljica, ki me je vzela pod streho.

Prosim za kakšen nasvet, kako naj obvarujem prijateljičine stvari, da ne bi prišli rubit k njej?

Prijateljici ne bojo,rubili, brez skrbi! Glede pošte pa lahko na pošti odpreš poštni predal in lahko hodiš sama iskat pošto. Srečno!

Pobotaj se nekako z mamo in očetom, ker nimaš izbire in ti nihče ne more pomagati kolikor ti pač lahko starša.. Bodi odločna in pripravljena za kompromis in za vse ostalo…..
Glede denarja pa, se boste že nekako zmenili med sabo, vendar ga ne omenjaj takoj z prihodom domov, vsaj jaz ne bi, šele ko se zadeve malo uredijo in začnejo teči po starem, takrat probaj najti pravi trenutek….

Veliko uspeh, pozdrav.

js sm tudi šla od doma.

in ni lahko.

Sam se moraš znajt, si preračunat vse stroške vnaprej, če želiš preživet. Marsičemu se moraš odpovedati in za marsikaj se moraš žrtvovati. Ko boš imela otroke, boš sama itn.

Ampak veš kaj? Ni mi žal.

Moji starši so me prav tako izkoriščali, mi postavljali pogoje, me manipulirali, mi jemali. Ko sem jih pa potrebovala, so mi obrnili hrbet. toliko dnarja kot sem js dala njim v zadnjih 10 letih, ga nisem videla niti od daleč, kaj šele moj otrok. Sedaj so spet začeli pritiskat name, da jim dam denar, ker so kao oni ubogi reveži. In sem jim zabrusila, kar sem jim morala in se umaknila. In živim svoje življenje z otrokom.

Ni mi lahko, marsikdaj ostanem brez hrane, oblek si ne morem kupiti, ne morem pohajati, trošiti, ker gre vse za otroka. Kadar imam srečo in imam več dnarja (nižji stroški ipd.) si kaj privoščim, si kaj kupim, tudi sladkarije. Sicer pa ne.

Vse kar nosim sedaj v sebi je obžalovanje in huda, huda, huda žalost in bolečina ob spoznanju, da os me izkorišali ljudje, ki naj bi jim zaupala. da so mi obrnili hrbet ljudje, ki naj bi me imeli radi. Ampak tako je … če greš starn, si sam. se moreš znajt sam. se moraš žrtvovati. Tu ni kaj za debatirat. Tako je.