Spoštovani,

moj 62 letni oče je imel več let težave z uriniranje. Žal je šel k zdravniku šele lani, ko urinirati sploh ni mogel več. Diagnosticirali so raka na prostati, opravili več operacij, ima hormonsko zdravljenje. Kljub večim tur opearcijam ima kateter. Zdravnik pravi, da tumor zelo hitro raste. Ima metastaze v medeničnih kosteh. Zadnje tedne ga zelo boli črevo, ima težave z odvajanjem blata. Menda mu na črevo pritiska povečan tumor, ki se ga ne da več operirati. Trenutno je hospitaliziran, saj ima visoko vročino.
Ima zelo hude bolečine, jemlje tablete Tramal, ki jih slabo prenaša.
Zanima me, kdaj pacienta napotite v protibolečinsko ambulanto?

In pa, kaj lahko oče pričakuje in njegova družina? Nekako se nam dozdeva, da ata ne bo ozdravel. Kako rak prostate napreduje, kakšne težave nastanejo? Kje je meja, ko rečete, ni več pomoči, samo lajšanje bolečin?

Spoštovani!

Kadar drugega medicina ne more pomagati, ostane lajšanje bolečine. V pritibolečinsko ambulanto se bolnika napoti, ko je to potrebno, se pravi ko osebni zdravnik ali drug specialist (v tem primeru urolog) ne moreta več lajšati težav z običajnimi zdravili. Se pravi, ko kombinacija raznih protibolečninskih sredstev skupaj z morfijem (v obliki tablet, injekcij, svečk in podobnega) ne pomaga več ali pa povzroča preveč stranskih učinkov. Pogovorite se z lečečim zdravnikom, izrazite svojo skrb glede urejenosti bolečine in gotovo vam bodo pojasnili in pomagali.

Kdaj bolnik z rakom umre, ni moč napovedati, tudi če bi imel na razpolago vse podatke o poteku bolezni in sedanjem stanju. Včasih pride smrt nenadoma – npr. pljučna embolija, infarkt (strdek…). Lahko pride do zapore črevesja, ileusa – ne more več jesti – pride do vnetja, okužbe, ki je organizem ne more več premagati, kljub antibiotikom… Če rak prostate napreduje lokalno, pride do zapore odvajanja urina, uremije, odpovedi ledvic… eventualno se nastavijo cevke v ledvica, smrt pa spet pride lahko zaradi komplikacij v tej zvezi, okužbe, ki je organizem ne premaga. Pogosto se vprašamo, ali je smiselno trpečemu podaljševati trpljenje z vstavitvijo nefrostom.
Rak prostate najpogosteje zaseva v kosti – kostni mozek pa je mesto, kjer nastaja kri. Pride torej do slabokrvnosti v povezavi z okužbo, hiranjem… Postane šibek, obleži… ugasne.

O paliativni oskrbi govorimo takrat, ko nobeno specifično zdravljenje (kemoterapija itd) ne pride več v poštev – takrat le lajšamo bolečine. Paliativa oskrba (hospic…) je tudi stvar posebej specializiranih zdravnikov za to področje, na katere se svojci obrnejo, ko se od bolnika “dvignejo roke”. Ali je v konkretnem primeru že tako daleč, da gre zgolj za paliativno oskrbo ali ne, pa ni moč oceniti preko interneta.

Kje je meja pri raku prostate, ko se odločimo za paliativno oskrbo? Na to vpliva veliko dejavnikov, v praksi pa je najpomembnejši takrat, ko PSA narašča (npr. prek 100, prek 1000), na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pa odklonijo ali izčrpajo kemoterapijo in ostalo zdravljenje (npr. paliativno obsevanje) ter v izvidu zapišejo, da je vsakršno specifično zdravljenje zaključeno in ostane le simptomatsko zdravljenje, ali ko bolnik predstavitev na Onkološkem inštitutu odkloni, sami pa smo izčrpali vsa zdravila, ki jih lahko sami predpišemo (Estracyt, Medrol) ali pa je bolnik tako slab ali tako star ali pa bolezen sploh ne odreagira na začetno hormonsko zdravljenje in tako hitro napreduje, da predstavitev na Onkološkem inštitutu ni smiselna. (V Slo, za razliko od Nemčije, zaradi varčevanja – omejen dostop – manjša poraba – lahko samo na OI predpišejo določena zdravila za zdravljenje napredovalega raka prostate.)