Želim si otroka, on pa luksuznega življenja
Pozdravljeni,
Sem brezposelna. Trenutno živim še doma, vendar bi se rada počasi preselila k partnerju.
On mi vseskozi pravi, da naj pridem k njemu, da sem dobrodošla,…
Stara sem 31 let in si že resnično želim otroka. Ko mu omenim, da bi rada otroka mi vseskozi govori, da ja, da ga bova imela,… Vendar pa mi skoraj v istem stavku namigne, da naj najprej dobim službo. On ima dobro službo, tako da bi lahko relativno udobno živeli tudi od njegove plače, dokler nebi dobila službe. Vendar potem on nebi mogel zapraviti 500€ /mesec za neumnosti. Temu luksuzu pa menim, da se ne želi odpovedati.
Da ne bo slučajno pomote. Ne želim ga izkoriščati. Doma delam na kmetiji, od katere imam tudi skromne dohodke. Vsak euro shranim, da mi nebi bilo treba biti odvisni od njega. Kmetijo bo prevzel brat, tako da se mu moram odmakniti.
Kaj naj naredim? Naj tvegam in grem k njemu, kjer se mi lahko zgodi, da bi ga morala prositi za denar za v trgovino? Naj se odpovem želji po otroku, če v kratkem ne dobim službe?
Do mene je nežen, dober. Pravi da me ima rad. Tudi jaz imam njega. Vendar nisem sigurna če me bo imel še potem, ko si zaradi mene ne bo mogel privoščiti vsega razkošja.
lp
Najprej štalca potem pa kravca.
Najprej si najdi službo. Zdi se mi, da pri 31ih sploh še nikoli nisi bila v službi? Jaz od takih moških bežim, ki še niso bili nikoli v službi. Verjamem, da tudi moški niso navdušeni nad takimi ženskami.
Torej najprej poišči službo potem pa selitev k moškemu. Ne ravno prijetno, da se kar brez vsega k nekomu vseliš. Jaz v svoje stanovanje ne bi vzela moškega, ki ne bi prispeval za stroške.
Potem pa otroci. Ja tu pa sploh rabiš prej službo.
Vidim da eni se zivite v nekih casih, ki so ze davno mimo. Prvo sluzba, potem stanovanje, pa vsi se imamo radi, zdaj pa bomo imeli otroka. Ja pa iii
Zdaj pa se malo spustimo v realnost: sluzbe ne najdes. Ce jo bos, bos imela veliko sreco. Ce bos imela to sreco, bos dobila za 3, 6 mesecev, po tem obdobju spet enako. In to lahko gre v nedogled. 31 let brez otroka…slaba izbira za delodajalca, ker ve da bos kmalu zanosila. Zaposlil bo 31 letnega moskega, ker ta ne bo zanosil. To ti povem iz prve roke, tocno te besede sem dobil na enem razgovoru za sluzbo. ta direktor je imel jajca to povedat naglas, ostali pa si to samo mislijo.
In gremo dalje. V trenutku ko bo delodajalec izvedel za tvojo nosecnost, ti pogodbe ne bo podaljsal. In si spet na zacetku.
Ce ze razmisljas o otroku, se s partnerjem temeljito pogovorita, ga naredita in gres sluzbo iskat ko gre otrok v vrtec. verjemi da bos imela veliko vecje moznosti kot jih imas zdaj.
Ta s preverjeno in podobnimi programi je res zmagovalna. 2 brezposelna joceta kako je hudo, zraven 4 frocov in baba je noseca v 7 mesecu. epic fail. Aja seveda pa v ozadju ne manjka 128cm novi led tv medtem ko razlaga kako je narocnina na 3mbps internet res draga in ni denarja za poloznice 🙂
otroci so res postali luksuz in treba je res tememeljito premislit preden se odlocis
Srž problema izhaja verjetno iz tega, ker so vsi prepričani, da so otroci “must have”. Ja otroke pa ja moraš imeti… Zmagovalna je pa izjava: ja kdo bo pa plačeval za penzije, ko bomo stari?[/quote]
Ampak reveži so obstajali tudi v starih časih in tudi v starih časih so bile to praviloma družine z več otroki (s čimer nikakor ne trdim, da so bile vse velike družine revne, da se ne bo kdo vtaknil).
Nisem sicer šla nikoli računat, ampak po mojem v družinah, ki se prebijajo z najrazličnejšimi transferji in donacijami, prva dva otroka do penzije delata samo za to, da vse to poplačata, torej vrneta družbi “dolg” svoje družine, in šele nadaljnji otroci potem neto prispevajo tudi za pokojnine.
Srž problema izhaja verjetno iz tega, ker so vsi prepričani, da so otroci “must have”. Ja otroke pa ja moraš imeti… Zmagovalna je pa izjava: ja kdo bo pa plačeval za penzije, ko bomo stari?[/quote]
Ampak reveži so obstajali tudi v starih časih in tudi v starih časih so bile to praviloma družine z več otroki (s čimer nikakor ne trdim, da so bile vse velike družine revne, da se ne bo kdo vtaknil).
Nisem sicer šla nikoli računat, ampak po mojem v družinah, ki se prebijajo z najrazličnejšimi transferji in donacijami, prva dva otroka do penzije delata samo za to, da vse to poplačata, torej vrneta družbi “dolg” svoje družine, in šele nadaljnji otroci potem neto prispevajo tudi za pokojnine.[/quote]
Otroci nekoč in danes. Preštej pravice in dolžnosti nekoč in danes. Otroci danes stanejo veliiiko več, kot so včasih, zanje je treba imeti veliiiko več časa kot včasih. Marsikje so bil otroci nekoč “delovna sila”.
O transerjih ne vem nič. Vsekakor pa je patetično, če se kdo preživlja z “delanjem otrok”. Kaj pa ko otroci odrastejo in transferji usahnejo? In spet smo pri pre.verjeno in ted.niku.
Ampak reveži so obstajali tudi v starih časih in tudi v starih časih so bile to praviloma družine z več otroki (s čimer nikakor ne trdim, da so bile vse velike družine revne, da se ne bo kdo vtaknil).
Nisem sicer šla nikoli računat, ampak po mojem v družinah, ki se prebijajo z najrazličnejšimi transferji in donacijami, prva dva otroka do penzije delata samo za to, da vse to poplačata, torej vrneta družbi “dolg” svoje družine, in šele nadaljnji otroci potem neto prispevajo tudi za pokojnine.[/quote]
Otroci nekoč in danes. Preštej pravice in dolžnosti nekoč in danes. Otroci danes stanejo veliiiko več, kot so včasih, zanje je treba imeti veliiiko več časa kot včasih. Marsikje so bil otroci nekoč “delovna sila”.
O transerjih ne vem nič. Vsekakor pa je patetično, če se kdo preživlja z “delanjem otrok”. Kaj pa ko otroci odrastejo in transferji usahnejo? In spet smo pri pre.verjeno in ted.niku.[/quote]
Če so otroci danes toliko večji strošek, kako potem pojasnjuješ, da so že včasih, ko še niso bili tak strošek, družine živele v revščini? Če pa otroci niso bili tak strošek? Potem revežev včasih ne bi smelo biti. (Ne razumem namreč tvojega odgovora na moje razmišljanje – hm???)
Otroci nekoč in danes. Preštej pravice in dolžnosti nekoč in danes. Otroci danes stanejo veliiiko več, kot so včasih, zanje je treba imeti veliiiko več časa kot včasih. Marsikje so bil otroci nekoč “delovna sila”.
O transerjih ne vem nič. Vsekakor pa je patetično, če se kdo preživlja z “delanjem otrok”. Kaj pa ko otroci odrastejo in transferji usahnejo? In spet smo pri pre.verjeno in ted.niku.[/quote]
Če so otroci danes toliko večji strošek, kako potem pojasnjuješ, da so že včasih, ko še niso bili tak strošek, družine živele v revščini? Če pa otroci niso bili tak strošek? Potem revežev včasih ne bi smelo biti. (Ne razumem namreč tvojega odgovora na moje razmišljanje – hm???)[/quote]
Ne provociraj. Dobro veš v čem je bistvo.
Ne vem, če ravno stanejo veliko več. Vsekakor pa me zanima, zakaj je potrebno imeti danes veliiiko več časa kot nekoč? Ali to pomeni, da so včasih otroke zanemarjali oziroma, da si niso starši jemali časa zanje? Meni se zdi, da je ravno danes tako, ko si starši vzamejo čas za otroka tako, da mu kupijo playstation in ga posadijo tja za nekaj ur. Ja, na tak način pa potem res otroci tudi stanejo veliko več. :))
Ne vem, če ravno stanejo veliko več. Vsekakor pa me zanima, zakaj je potrebno imeti danes veliiiko več časa kot nekoč? Ali to pomeni, da so včasih otroke zanemarjali oziroma, da si niso starši jemali časa zanje? Meni se zdi, da je ravno danes tako, ko si starši vzamejo čas za otroka tako, da mu kupijo playstation in ga posadijo tja za nekaj ur. Ja, na tak način pa potem res otroci tudi stanejo veliko več. :))[/quote]
Bo že res, če veliki Marko pravi tako. Come on!