Toksoplazmoza v 35. tednu nosečnosti
Spoštovana!
Trenutno sem v 35. tednu nosečnosti in pred tednom dni sem opravila 3. test za toksoplazmozo. Prva 2 testa (2. opravljen v začetku decembra 2012) sta bila negativna.
Pri tretjem so rezultati sledeči:
IgG protitelesa – CLIA: POZITIVNO (58,50 IU/ml)
IgM protitelesa – CLIA: POZITIVNO (12,70 AU/ml)
Ta petek grem v ambulanto za patološko nosečnost.
Zanima me vaše mnenje glede nevarnosti okužbe za plod, ali je lahko test tudi nepravilen in ali se res “ne mudi” in lahko čakam do petka – meni je namreč logično, da bi antibiotike dobila čimprej.
Že vnaprej hvala za vaš odgovor.
Lep pozdrav,
Mina
Draga Mina,
po izvidih sodeč, gre res za svežo okužbo s toksoplazmozo. Ker ste že proti koncu nosečnosti, je malo verjetno, da bi parazit lahko naredil kakšno veliko škodo. In ne bo nič hudega, če boste začeli rovamicin (spiramicin) dobivati šele konec tedna (obstojajo tudi mnenja, da naj antibiotika tako kasno v nosečnosti sploh ne bi dajali – ampak najprej testirali otroka – preko določitve ravni protiteles v krvi iz popkovnice in šele ob pozitivnih izvidih, ki kažejo, da je vnetje – imunski odgovor tudi pri otroku, dajali zdravila njemu).
Srečno, lep porod in zdravega, “luštkanega” novorojenčka vam želim,
Jaz bi se navezala na tole temo …
Sem tretjič noseča, toksoplazmoze še nisem prebolela. V prejšnjih dveh nosečnostih so me testirali trikrat – v vsakem trimestru enkrat (Poljska). Zdaj živimo v Španiji, kjer so me testirali samo enkrat, na začetku N; zdaj pa me ne testirajo več, čeprav zadeve sploh nisem prebolela (sem v 27. tednu).
Pravijo, da je možnost prenosa z matere na otročka majha, tako rekoč zanemarljiva, in da statistika kaže, da v primerjavi s kraji, kjer nosečnice testirajo v vsakem trimestru, ni tukaj prav NIČ več okužb novorojenčkov kot drugje. In da antibiotiki v takem primeru naredijo več škode kot koristi.
Jaz sicer ne vem, kaj naj si mislim, sploh glede na vodenje prejšnjih dveh nosečnosti, a moram priznati, da mi je tukajšnji sistem – veliko manj invaziven, recimo brez ginekoloških pregledov med nosečnostjo itd. – veliko prijaznejši.
Tudi če je nosečnica pozitivna na stresptokok, a rodi ob roku (37-42), med porodom ne dobi antibiotika, ampak dojenčka takoj po porodu testirajo in šele nato ukrepajo, če je to potrebno.
Se vam zdi tak pristop v redu ali morda “neodgovoren”? Zakaj take razlike med državami?
Za odgovor se seveda ne mudi – vem, da vsak dan dobite veliko življenjsko pomembnejših vprašanj.
Lep pozdrav v zasneženo Slovenijo!
Draga zyrafa,
kot ste že sami ugotovili, je na področju presejanja za toksoplazmozo veliko vprašanj – in malo odgovorov.
Ko se je pred več kot 10 leti uvedlo presejalno testiranje, je bila slovenska shema povzeta po francoskih priporočilih – že kmalu po pričetku se je pokazalo, da je v Sloveniji prekuženost precej višja kot na Zahodu ali v Skandinaviji (smo pač packi kot otroci, kar zna biti v tem primeru celo prednost). Vendar se je pri presejanju vztrajalo, s pojasnilom, da bo prekuženost nosečnic v desetletju bistveno padla (ker bomo glede higiene bolj osveščeni), da bo v začetku nosečnosti več seronegativnih – in te bodo bolj izpostavljene prvi (in za plod potencialno nevarni) okužbi v času nosečnosti. Žal kljub dogovorom na strokovnih srečanjih še vedno ni bila narejena natančna analiza dosedanjih presejanj – in nihče pravzaprav ne ve, koliko okužb otrok smo s presejanjem in zdravljenjem nosečnic – novorojenčkov preprečili oziroma kakšno je razmerje med koristjo / ceno presejanja. Da vsak pozitiven test pomeni stres za nosečnico, itak ne šteje.
Tako nam ostane le govoričenje na ravni “rekla – kazala” in “občutek po lastnih izkušnjah in pripovedovanju kolegov” (torej brez z dokazi podprtih številk). Če sklepam po tem zadnjem, bi rekla, da je toksoplazmoza kot težka in s posledicami povezana bolezen novorojenčka močno prenapihnjen problem. A to je moj “občutek”, ne znanstven dokaz. Drži pa, da ob serokonverziji v nosečnosti ni zdravnika niti nosečnice, ki bi upal/a tvegati in odkloniti zdravljenje z antibiotikom spiramicinom – in tako morda ogroziti svojega bodočega otroka.
Španijo pojmujem kot državo z dobro organiziranim zdravstvenim sistemom, ki pa kaže velike razlike med posameznimi področji medicine – tako so na področju, za katerega imam več podatkov (neonatologija), precej bolj darežljivi (=potratni) kot smo Slovenci, pa nimajo zato nič kaj boljših rezultatov zdravljenja. Očitno je (vsaj v pokrajini, kjer sedaj živite) na področju nosečnic in porodnic drugače. In če lahko z rezultati potrdijo, da je tak (manj invaziven) način tudi povsem varen, odlično. Večina nosečnic bo zadovoljnih.
Kar se tiče postopanja ob SGB, sem bolj pristaš testiranja nosečnic v 35.-37. tednu nosečnosti – in v primeru pozitivnega izvida zaščite s penicinom med porodom. Presejalno testiranje novorojenčka nima velikega smisla, saj izolacija SGB iz kužnine, odvzete po rojstvu novorojenčku, ne pove ničesar – niti o serotipu in invazivnosti bakterije, niti o številu bakterij, niti o značilnostih obrambe novorojenčka. Pove le, da je novorojenček koloniziran (=poseljen z bakterijo), ne pa, da bo tudi zbolel. Kolonizacije se nikoli ne zdravi z antibiotiki.
Uživajte torej na toplem, izogibajte s nepreverjenemu surovemu mesu / tatarskemu bifteku (če ste seveda sploh “vsejed”) in si (še zlasti po crkljanju prostoživečih mačk) umivajte roke.
Pozdrav iz še vedno (in vse bolj) zasnežene Slovenije,
Živjo!
Včeraj so me klicali iz ginekologije, da sem pozitivna na ta test toksoplazmoza… Zelo sem se prestrašila. Rekli so mi, da grem drug teden še enkrat na testiranje krvi. Sem komaj v 11 tednu nosečnosti. Zanima me, kakšne so nevarnosti za otroka in kako se to pozdravi in ali se 100% pozdravi z temi antibiotiki? Ali je morda najbolša izbira splav (kar resnično ne bi rada)?
Še neka razlika je baje…ali sem okužena že od prej ali sem se okužila v nosečnosti? Kaj pa to pomeni?
Lepo prosim za odgovor. Stara sem 27 let. Hvala lepa!
Draga Taja,
skoraj prepričana sem, da gre pri vas za staro okužbo s toksoplazmo (kar bo potrdil ponovni test, pri katerem se raven protiteles proti temu parazitu ne bo bistveno spremenila). Kar pomeni, da ste se verjetno že kot otrok okužila s toksoplazmo, bolezen prebolela neopazno (kar je pri otrocih pravilo) – in ste sedaj za vse življenje varni pred ponovnim izbruhom bolezni, saj vas ščitijo protitelesa (ki jih določimo ob presejalnem testu). Prav tako bodo varni otroci, ki jih boste nosila in rodila.
Ob prvi okužbi v nosečnosti parazit kroži po krvi in lahko naredi bolezen tudi pri plodu. Vendar se to izjemoma zgodi pri zarodku, v prvem tromesečju nosečnosti. Žal pa antibiotiki v tem odbobju niso vedno učinkoviti – oziroma so prepozni, da bi preprečili bolezen.
Zaenkrat pa kar mirno kri – in veliko veselja v času pričakovanja,
lep pozdrav!
Jaz pa imam eno vprašanje tud jaz sem v 35 tednu nosečnosti rok imam 9.2.2014
zanima pa me ali je možnost da sem se okužila z toksoplazmozo zdaj med praziki sem pojedla nekaj koščkov kruha namazana z biftekom in pršut, veliko manj kot druga leta? Začela me je srbeti zadnjična odprtina najbolj je srbečica intenzivna ponoči. Imam tudi probleme z prebavo sem zaprta in me zanima ali je to zaradi zaprtja ali je možnost okužbe in kakšne so lahko posledice če sem se okužila zdaj v teh tednih. In zanima me če me bo dala gin. še na kak test če ji povem.
hvala za odgovor
Spotovana,
verjetnost, da bi nekaj koščkov kruha namazanih s tatarcem in obloženih s pršutom povzročilo svežo okužbo s toksoplazmozo, je podobna tisti, da zadene sedmico na loteriji – torej manj kot ena na milijon. Ni pa nična – tudi zato, ker je kup drugih tveganj za okužbo, za začetek slaba higiena rok – ko si rok ne umijemo vedno, predno vzamemo v usta grižljaj (ali se počohamo po obrazu).
Zaprtje je v nosečnosti pogosto, tako zaradi spremenjenih “prostorskih” razmer v trebuhu kot zaradi hormonskih sprememb, še najbolj pa zaradi dejstva, da bi nosečke morale več piti, pa na to pozabljajo. V pomoč so bodisi sprememba prehrane (več vlaknin) kot “varna” zdravila, med katere sodi laktuloza (sirup Lactecon, dobite ga v vsaki lekarni tudi brez recepta).
Srbenje okrog zadnjika? Razlogov je lahko cela vrsta – od vnetja zaradi drobnih ranic ob napenjanju zaradi tršega blata, do hormonskih, možne so celo drobne gliste – podančice, ki so v Sloveniji še kako razširjene. Zanesljivo pa ni vzrok srbenja okužba s toksoplazmo.
Zato to težavico le omenite svoji ginekologinji, da ne bi o vzrokih (vključno s paraziti) razglabljali med porodom, ko znajo biti takšne težave zelo neprijetne tako za ekipo, ki vodi porod kot za porodnico.
Srečno
Pozdravljeni!
Tudi sama sem včeraj od ginekologinje prejela klic o pozitivnosti na toksoplazmozo (IgG – CLIA: pozitivno (8,91 IU/ml); IgM _ CLIA: pozitivno (20,70 AU/ml), kar nakazuje na svežo okužbo s toksoplazmozo v nosečnosti.
Sicer sem v 31. tednu nosečnosti (2.preiskava na toxo (sicer IgG in IgM negativena) je bila opravljena v 21. tednu nosečnosti oz.6.11.2013, 3.preiskava pa je bila opravljena 13.1.2014) in bi se (po prebranem na spletu, v kolikor bi mi to v APN svetovali) verjetno odločila za zdravljenje z antibiotikom sipramycin oz. glede na visoko stanje nosečnosti za kombinacijo s pirimethaminom in sulfadiazinom ali slfadoxinom (kot sem zasledila na spletu), problem pa nastane, ker naj bi ta kombinacija, kljub dodatkom fiolinske kisl., znala povzročiti trombocitopenijo, sama pa sem tako v prvi nosečnosti kot tudi sedaj v drugi bila diagnosticirana ravno z idiopatsko trombocitopenijo…
V prvi nosečnosti smo jo slučajno “opazili” 2 tedna pred PDP-jem (sama sem opazila znižane vrednosti na izvidih, ginekologinja je to po pomoti nekako spregleda), ko je bila vrednost (Tr (EDTA) 89, Tr (natrijev citrat) 53, in ker naj bi bila že malenkost odprta so mi nato porod naslednji dan inducirali… sicer ni bil “najlepši”, ampak je bilo tako s hčerko kot z menoj takoj po porodu, kljub izgubi baje 1,6L krvi (adherentna placenta) vse bp, tudi hemglobin je bil visok, trobociti pa tudi malenkost višji).
Naj omenim še, da se mi je stanje trombocitov do začetka druge nosečnosti “popravilo” nazaj na 142x10_9/L, z začetkom prve nosečnosti (9. teden nosečnoti) pa sem imela vrednosti “že” 119x10_9/L) – rezultatov od prej pa sploh nimam – tako da predvidevam, da imam že vse življenje pač nižje vrednosti trombocitov (nikoli pa na nobenem hematogramu ni nihče opazil prenizkih vrednosti, je pa res da sem bila v življenju do sedaj “zelo zdrava” (že trkam na les), nikoli hospitalizirana, živela zdrav način življenja, z zdravo hrano, redeno športno aktivnostjo, bolniško mogoče 1x letno pa še to zaradi kakšne “blage” viroze, skratka brez resnih komplikacij)
Na pregled v APN sem naročena v torek, pa bi do takrat rada imela še kakšno mnenje s strani strokovnjakov… predvsem glede posledic bolezni kot tudi zdravljenja z antibiotiki (str. učinki) za/na otroka…
Opravičujem se za tako “natroseno” in “raztreseno”sporočilo, a tudi sama sem bila do včeraj “popolnoma” zdrava nosečka (trobocitopenije ne jemljem kot nek problem), sedaj pa me, glede na prebrano na spletu, malce skrbizmedena in sem malce …
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam,
Mia Tia
Draga Mia Tia,
pogosto se zdravniki z “nostalgijo” spominjamo starih časov, ko nosečnic niso pregledovali na dolgo in počez in se spopadali s takšno množico izvidov, ki kljub “patološki vrednosti” ne odražajo vedno patologije pri nosečnici ali plodu. Danes zlasti testiranje na toksoplazmozo prinaša nespečnost in skrbi mnogim nosečnicam, pa tudi ginekologom in pediatrom. Kot je bilo v tej temi že večkrat napisano, toksoplazmoza pred uvedbo testiranja ni bila bolezen, s katero bi se pediatri pogosto srečali. In je večina svežih okužb v nosečnosti (ki so nedvomno bile enako pogosto kot so danes) minila brez škode za mamo in otroka, neopazno. Danes pozitiven test (serokonverzija) večinoma privede do amniocenteze – in pozitiven dokaz parazita v plodovnici je podlaga za zdravljenje, praviloma z antibiotikom spiramicinom. Kot vsa zdravila, je tudi spiramicin potencialno strupen – predvsem vpliva na jetra in pri nekaterih povzroči zlatenico, srbečico, povečanje jetrnih encimov v krvi. Vplivi na kostni mozeg (in s tem število trombocitov) so redkeje opisani, a so možni.
Ne glede na daljše sporočilo, bi rekla, da ste še vedno “zdrava nosečka” – in verjamem, da vas bo pomirilo “prvo” mnenje, ki ga boste dobili v APN. Tam le sprašujte na dolgo in široko. Tudi glede števila trombocitov, ki so pomembni za porodnico – za normalno strjevanje krvi, pri otroku pa ni pričakovati nobenih težav.
Srečno do torka in naprej,
Spoštovana,
najlepša hvala za hiter in predvsem pomirjujoč odgovor, ki je kot nekakšen balzam za mojo dušo. Po naravi sicer nisem paničen človek, a zgleda hormoni v nosečnosti naredijo svoje tudi na tem področju.
Že pred napisanim sem se ravno s tem tudi tolažila, da če so včasih brez današnjega “znanja” in “vedenja” o toksoplazmozi (predvsem njenih posledicah na otroka, ki se je bil okužil preko matere v nosečnosti), v veliki večini ljudje normalno shajali in brez težav “živeli”, da ni vrag, da bi bilo danes kaj slabše (sploh če je pogostost obolevnosti, kot pravite, tudi danes nekje enaka kot je bila v preteklosti), kvečjemu boljše. Srčno pa upam, da nisem ravno jaz oz. moj otrok te sreče, da bi tokrat “zadela na loteriji” 😉
Torej, še enkrat najlepša hvala za vaš odgovor in lep pozdrav. Danes bom resnično precej mirneje spala 🙂
Mia Tia
Spoštovana,
danes sem bila v APN, kjer so se odločili da mi AC ne bodo naredili, so mi pa predpisali rovamycine (3×2 tabl/dan) s sicer samo španskimi navodili za uporabo in edinim podatkom o sipramicinu v teh tabletah 1.000.000. U.I., nikjer ni podatka o mg), Daraprim – mg tablete – 1tabl/dan – torej pyrimethamine (vsaka tableta vsebuje 25 mg pyrimethamina) ter folno kislino – 3 tablete/dan ((Folacin – 5mg tablete) in ne fiolinsko, kot sem prebrala na spletu.
Sicer jemljem tudi Femibion 2 z jodom, kot dodatek folne kisline v nosečnosti… ali gre lahko za kakšne “nezaželene” komplikacije tudi zaradi teh zdravil oz bi vi njihovo uporabo v nadaljnje odsvetovali?
Ker se mi zdi kombinacija malce “čudna”, še nisem vzela nobene tablete, saj takšne kombinacije zdravil do sedaj nisem še nikjer zasledila, zato vas prosim za mnenje…
Ker ne bi rada “kar tako solila pameti” zdravniku, ki me je obravnaval na APN, vas prosim še za vaš nasvet glede jemanja takšne kombinacije…
Predlagali so kontrolni odvezm krvi za toxo, popoln hemogram, kontrolo krvi vsak teden ter ponovni UZ čez en mesec (na UZ je sicer vse bp).
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam,
Mia Tia
Draga Mia Tia,
pri obravnavi okužbe s toksoplazmozo imajo ginekologi – porodničarji jasna navodila – tako glede preiskav (kdaj AC, kdaj serologija, kakšne so dodatne preiskave glede na izvide prvih testov) kot glede zdravil (sheme glede na višino titrov – trajanje nosečnosti – pridružene težave). Zdravnik se torej ne odloča po “trenutnem navdihu in stopnji znanja”, ampak po “protokolih”. Zato lahko povsem zaupate odločitvam in izbiri zdravil, ki so vam bila predpisana v ambulanti za patološko nosečnost.
Rovamycin (kar je tovarniško ime za spiramicin) se v Sloveniji uporablja že več kot desetletje – daje se ga tako nosečnicam kot novorojencem. Seveda velja, da je vsako zdravilo povezano z možnimi stranskimi učinki – ki pa se vseeno pojavljajo tako redko, da je tveganje zdravila bistveno manjše kot njegova dobrobit v zmanjševanju števila toksoplazem in škodi, ki jo lahko naredi okužba pri otroku.
Žal je na slovenskem trgu na voljo le španski preparat – in ker gre za tim. “interventni uvoz” (spiramicin ima razen zdravljenja toskoplazmoze v nosečnosti zelo malo indikacij za uporabo, zato se uvaža majhna količina tega antibiotika), uvoznik ni obvezan natisniti slovenskih navodil – pač naj bi vam vse o zdravilu razložil zdravnik, ki vam ga predpiše.
Pirimetamin pojača delovanje spiramicina – pravimo, da deluje sinergistično v kombinaciji s spiramicinom.
Folna kislina je dodana v zaščito – in je kljub kombinaciji z “vašim preparatom Femibion” ne morete predozirati.
Za “fiolinsko” kislino pa še nisem slišala – morda se je kdo na spletu zatipkal 🙂 ?
Srečno do konca nosečnosti, vse dobro vašemu novorojenčku – bom vesela, če sporočite, kako vam je šlo, tudi za spodbudo nosečkam s podobnimi težavami, ki bodo prebirale tale forum čez leto ali dve…
Spoštovana,
najprej zopet hvala za vaš odgovor, potem pa novice na kombinacijo zdravil, ki so mi jih v APN predpisali… Ker mi zadeva ni dala miru, sem naslednji dan vseeno poklicala v APN lečečega ginekologa, ki je “priznal” da se je na žalost zmotil in mi še isti dan predpisal novo kombinacijo zdravil (pyrimethamin-sulfadiazin), saj se kombinacija obeh prej omenjenih antibiotikov ne uporabljaja za zdravljenje toksoplazmoze (morda ima kombinacija sinergistični učinek pri katerem drugem zdravljenju, ne vem, pri toksoplazmozi pa se ta kombinacija naj ne bi uporabljala…). Kakorkoli, začela sem jemati novo kombinacijo zdravil in sedaj čakamo, kaj bo jutri rekla krvna slika oz. kakšen je učinek na moje trombocite.
Glede fiolinske kisline pa sem se res zatipkala in bi morala napisati folinska kislina, ki se pri kombinacijinaj pyrimethamin-sulfadiazin naj ne bi zamenjevala s folno kislino (čeprav se je do sedaj predpisovala izključno le-ta), vendar ima to zdravilo pri nas nek “čuden” status (oz ga je potrebno naročiti pri veledrogeriji, s podporo zunanje lekarne, ki prevzema riziko o vseh pravih prevodih tako glede str. učinkov, doziranja… saj zopet ni dostopen v slovenščini – torej precej dolga in naporna pot je do njega) in se ga dobiti le v intravenozni obliki, kar pa za mene žal ne pride v upoštev, saj bi naj dnevno, glede na že predpisane doze pyrimethamin-sulfadiazina, zaužila od 10-20 mg folinske kisline na dan…
Lečečega ginekologa sem prosila, da naj se pozanima kje se ga da dobiti (pa si na žalost ni vzel preveč časa za to) potem pa sem predlagala, da ga že poiščem sama in ga prosila, da če mi v primeru, če mi ga vendarle uspe poiskati, na to zdravilo da “zeleno luč” oz. “potrdilo” da ga je vseeno smiselno uporabljati, in se je z vsem strinjal… Tako da smo ga z mukami in vztrajanjem pri farmacevtih, ki so me v dveh naših lekarnah sprva seveda tudi prepričevali da gre za eno in isto zadevo (folna vs. folinska kisl., da je samo en CH3 razlike..), nato pa “ugotovili”, da pa po vztrajanju da še enkrat preverijo ugotovili, da pa to le ni eno in isto in da bi naj bila folinska kisl. precej bolj primerna za odpravljanje težav na kostnem mozgu kot folna kisl (ki baje deluje celo antagonistično na antibiotik), ki nastanejo ob jemanju kombinacije pyrimethamina-sulfadiazina… na koncu so mi folinski kislino (Leucovorin kalcijev folinat) kolegi farmacevti iz Onkološkega Inštituta izsledili v Italiji in Avstriji, kjer se ga brez problemov dobi celo brez recepta… sicer gre za precej drago zadevo, ampak vseeno… Danes sem pisala v Avstrijo, ker ga je prej seveda potrebno naročit (gre namreč za zdravilo, ki se sicer uporablja v onkologiji kot citostatik), bom pa vseeno počakala še na “zeleno luč” na jutrišnjem pregledu, potem pa v Borovlje po ta Leucovorin.
Toliko za sedaj, se pa zagotovo še kaj oglasim…
Lep pozdrav,
Mia Tia
Draga Mia Tia,
ni kaj, malo zardevam, ker si nisem sama poglobila znanja (vsaj za pisanje na MedOverNetu, v praksi – pri novorojenčkih – se ne srečujem s predpisovanjem teh zdravil in kombinacijami, le z morebitnimi učinki zdravil na novorojenčka).
Folinska kislina je res nekaj drugega kot folna kislina – a je potrebna le v primeru, ko je blokiran eden od encimov, ki sodeluje v sintezi slednje. Kar pa naredijo predvsem zdravila, ki se uporabljajo v zdravljenju raka. Drži pa, da je kombinacija pirimetamina in sulfadiazida tudi tista, ki lahko zmanjša aktivnost istega encima (dihidrofolat reduktaze).
Ne glede na zeleno-rumeno-rdečo luč ginekologa je moje mnenje, da pripravek zanesljivo ni škodljiv (razen za vašo denarnico). Drugo vprašanje pa je, ali je res nujen, če že vnašate folno kislino. Pri tem je moje znanje povsem neuporabno. Kot ugotavljam po vaših sporočilih na forumu, tudi znanje ginekologov, ki se s tem ukvarjajo, ni kaj manj “luknjasto”. Torej vam ostanejo še infektologi – specialistka za toksoplazmozo v pediatriji (tudi spremlja “naše” otroke) je dr. Maja Arnež na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana – v skrajnem primeru (stiski) bi se lahko obrnili tudi nanjo, da vam pomaga z nasvetom.
Vesela bom vaših novih informacij – pa čeprav imam občutek, da boste “orala ledino”. Kar pa morda (kljub stresu) predstavlja za vas tudi iziv, se mi zdi, da ste v farmaciji dobro podkovana 🙂
Srečno,