Spoštovani,

najprej naj vas pohvalim za tako dober forum. Vaši odgovori niso le strokovni, ampak tudi srčni in pomirjajoči, kar je za nas (živčne mame) več kot dobrodošlo.

Imam 3 mesečna dvojajčna fantka, rojena v 34t in 4d. Rodila sta se s CR, vse je bilo v redu, potrebovala sta le en dan tople posteljice in oba sta bila pod lučko (en 12, drugi pa 8 ur). Po enem tednu nam je dr. Bregant dal zeleno luč za odhod domov.
Doma ju od prvega dneva izključno dojim. V treh mesecih sta iz cca 2,3kg prišla na 5,7 in 6,2kg.
Do zdaj me ni nič pretirano skrbelo, saj sta se oba razvijala približno enako – praktično naenkrat sta “spregovorila” (zlogi) in se začela smejat, ko ležita na hrbtu in se igramo, nenehno krilita z rokami in nogami, pridno dajeta pesti v usta in večinoma sledita mojemu glasu. Ponoči spita, spat gresta ob 21.00, zbudita se okoli šestih, pol sedmih zjutraj, vmes ju ponoči dvakrat dojim. Čez dan spita vedno manj, ker je opazovanje sveta okoli sebe (tudi v najbolj tečnem in zmatranem stanju) veliko bolj fina stvar kot počitek.

Skrbeti me je začelo zdaj, ker sem začela brati po internetu, kaj bi morala delati in odkrila, da imata znake različnih bolezni (CP, mišična hipertonija etc). Vem, da na internetu piše marsikaj, vseeno me pa zanima, če me mora kaj od tega skrbeti.

1. Deček B še vedno ne drži glave pokonci, ko je naslonjen na moja ramena oz, ko pase kravice. Tudi ko leži, ima glavo raje po strani. Na ramenu se mu glava maje sem in tja, zato se temu nasploh izogibam. Kravice pa pase bolj ubogo. Nekaj časa drži glavo gor (mogoče minutko), potem pa začne sem pa tja z noskom drsat po blazini. Konča se s cuzanjem roke. Brala sem, da bi morali pri treh mesecih že glavo imeti pokonci in da če ga dvigneš (nepravilno) iz posteljice, mu ne bi smela viseti dol. To se pa pri mojemu dogaja. Pa tudi tista vaja, ko pediater potegne otroka z rokami navzgor, mu ne gre kaj preveč dobro. Z ritko zdrsi po podlagi, glava pa mu zaostaja. Na nekem forumu pediartrinja pravi, da bi morali pri 3h mesecih že normalno držat glavo gor.
Po drugi strani pa ritko dvigne že tako visoko, da ima stopala skoraj pri nosu.

2. Deček A je pa popolnoma druga zgodba. Že od samega začetka rad potiska glavo nazaj. Pediater mi je rekel, da zgleda, da je samo radoveden in mi noče dat napotnice za RA. Ko delava vajo iz boka na bok, mu ob pregibu na desno stran glava zdrsne tako, da je pravokotna na telo. Na levi strani je normalno. Vaja, ko ga povleče z rokami, mu ne gre prav dobro, jo ima pa precej mirno in naravnost, ko je na rami in tudi, ko ga dvignem, mu ne visi.
Pravite, da naj bi to tiščanje glave nazaj izzvenelo pri 2. mesecih, potem pa postane težava? Kaj lahko sploh naredim? Popravljam mu jo vedno, ko zmorem, ampak ker imam še enga, je vedno to nemogoče.Tudi ko imam občutek, da se hoče postaviti na bok (ko se mu mudi dojiti in se sam premika), je prav grozno ukrivljen.

Vseeno mi je, če se razvijata bolj počasi, na koncu koncev sta bila rojena dobrih 5 tednov prezgodaj, samo rada bi se lotila reševanja problemov (če so to problemi) ČIMPREJ.
Tudi ko slišim, kako 2 mesečni otroki pasejo kravce, opazim, da moj deček B še daleč ni tam.

Oba imata tudi še kdaj dlani v pesteh (vsaj na eni roki oz. ko tulita v obeh) s palcem zunaj.

Hvala za prijaznost!

Lep pozdrav.

Draga Chelsea,

kot prvo naj vas popravim – vaša fanta nista 3 mesečnika, ampak 1,5 mesečnika – zrelost in veščine se namreč ne začno z dnevom rojstva, ampak so vezane na dozorevanje možganov, kar je tempirano na polnih 40 tednov nosečnosti. Če so torej dojenčki rojeni prezgodaj, jim je treba ocenjevanje doseganja mejnikov prilagoditi, govorimo o korigirani starosti (pri vaših 1,5 meseca) in kronološki starosti (pri vaših 3 mesece).

Kot drugo velja, da so dvojčki pogosto med seboj zelo različni (preberite v sosednji temi, kjer mama Davida in Filipa doživlja podobne “stiske” kot vi). In je eden preveč ohlapen, drugi preveč zategnjen. Eden vleče glavo navzad in se steguje, drugemu pada naprej in se ob dvigu kar zloži “sam vase”. Koliko od tega je normalnega, je takole na daljavo težko (in nepravilno) ocenjevati. Pač pa so za take ocene idealni pediatri, še zlasti tisti z “razvojno” usmeritvijo.

Moje (osebno) mnenje je, da bi vas izbrani pediater moral napotiti še k razvojnemu pediatru – ne zato, ker bi z odlašanjem kaj zamudili in naredili fantoma “škodo”, ampak ker se bo vaša zaskrbljenost samo stopnjevala – in vas lahko le spodbudne besede nekoga, ki ga boste sprejeli kot “najbolj strokovnega in izkušenega” lahko prepričajo v to, da gre razvoj povsem normalno. Ker sta bila rojena 6 tednov prezgodaj in sta povrhu še dvojčka, jim kakšen pregled pri razvojnem pediatru in kakšen obisk nevrofizioterapije itak pripada.

Pozdrav,

Draga Chelsea,

jaz sem mama dvojajčnih dvojčkov Filipa in Davida in, kot je povedala spoštovana dr. Kornhauser Cerar, tudi jaz doživljam nekaj zelo podobnega kot vi. Naša dva sta bila prav tako rojena po dopolnjenem 34. tednu (in dva dni). Če želite, se lahko “poveževa” in spodbujava druga drugo. Če ste za, bom spoštovano moderatorko prosila, da vam posreduje moj kontakt.

Urška