se to grozljivo vedenje imenuje MOM?
Prebirala sem vaša pisanja…..če se ne motim, je tudi moški, s katerim sem v kontaktu, oseba z MOM. Poskusila bom pojasniti v čem je sploh problem oziroma kje ga jaz vidim.
Oba sva srednjih let, že dolgo razvezana, živiva vsak v svojem stanovanju, oddaljena sva 25 km. Poznava se že 8 let, dobivava se približno 2 do trikrat na teden, običajno pri njemu. Ko sva skupaj je prijazen, vendar pa se pogosto prepirava po telefonu – njegovo razpoloženje zelo niha, iz dneva v dan oziroma se spreminja celo tekom dneva. lahko je popolnoma sesut kot pravi sam in je v takšnem stanju kot da bo vsak čas konec z njim. ko je v slabem stanju, želi biti sam, ne prenese nikogar, niti se mu ni za pogovarjat. Nato pa je lahko že ćez dve uri popolnoma druga oseba – živahen, energičen, se šali ipd.Takšno menjavanje razpoloženja zame ni prijetno. Poleg tega se ne drži najinih dogovorov – po prepiru (kuja se tudi po nekaj dni skupaj) se dogovoriva, kako se bova vedla drug do drugega (predvsem zaradi nihanj razpoloženj mu povem, da se naj potrudi in da tudi, če je v slabem stanju, naj ne bo besedno žaljiv oziroma prezirljiv do mene in naj ne odloži zaradi kakšne moje besede telefona in se potem ne oglasi). On mi obljubi, da kako se bo potrudil in kaj vse bova skupaj pogosteje, to tako lepo opiše, da zveni prav pravljično – vendar že čez dva dni na vse pozabi.Je zelo manipulativen, vedno najde v trenutku pravo besedo, itak pa sem za vse kar gre narobe kriva jaz.
Zdi se mi, da je brez čustev, vsaj zaznam jih ne. Ne nobene nežnosti, se ne objema ipd. Tudi prespala nisva še nikoli skupaj čez noč (razen izjemoma 2 krat v hotelu). če sem čez dan pri njemu, mi zvečer reče, da je utrujen in bi rad šel spat (kar pomeni, da naj se odpravim domov). Naj povem, da pa ima zelo rad seks in včasih se mi zdi, da ima z njim odnos in ne z menoj. Pogosto me nagovarja, da bi šla z njim v swinger club, tam naj bi “spala” z večimi moškimi in on bi to opazoval. Seveda sem proti temu. Vprašala sem ga, ali ga privlačijo moški, vendar to vztrajno zanika.
Vs ata njegova nihanja razpoloženja, negotovosti, čudno obnašanje, pomanjkanje empatije….vs eto me mori…..ogromno se prejočem in nažiram samo sebe, zakaj ne grem vstran, zakaj si to dovolim…..očitno je, da sem globoko zabredla, vendar ne vem, kako se naj izvlečem, nimam moči……vedno, ko se skregava, mu rečem, naj briše moje šrtevilke in me pusti pri miru…vedno obljubi, da me nikoli več ne bo poklical in d aje konec…..ampak nikoli se tega ne drži……..
zdi se mi, da nimam več moči, da sem omagala…….
Lp
Mirja
Pozdravljena!
V bistvu ni toliko važna njegova diagnoza ( čeprav ima očitno hude težave) temveč njegova dejanja, vedenje in kako ta vplivajo na vas.. Ne glede na to ali je MOM ali je morda kaj drugega ( nekaj pa gotovo je, vendar bi pravo diagnozo moral najti strokovnjak) je vaš odnos z njim za vas povsem nezdrav in vam škoduje.
Iz odnosov, kot ste ga opisali je težko oditi in za to obstaja vrsto razlogov. Tisto, kar bi po mojih izkušnjah morali storiti je, da se namesto z njim začnete temeljito ukvarjati sama s seboj. Ne poskušajte spremeniti njega, ker ljudi ne moreš spremeniti, če tega zelo močno tudi sami ne želijo in so za to tudi pripravljeni kaj konkretnega narediti. Sicer vam dostikrat obljublja, da bo od sedaj drugače, vendar je prva stvar, ki se jo morate pri taknih ljudeh držati, da jih presojate ali se odločate, kaj bi z njimi zgolj po njegovih dejanjih, ne po besedah. Če bi napisali na list papirja kakšen je njegov resnični odnos do vas, kakšna o dejenja in bi pri tem izpustili vse obljube in lepe besede, bi bila verjetno slika precej bolj jasna.
Vendar bi morda še vedno kljub temu, da bi videli realno sliko imela lahko hude težave, kako iz takega odnosa izstopiti ( če se partner ne bi sam želel spremeniti in bi to podkrepil tudi z dejanji , ki bi bila povsem drugačna in to trajno). Razlog za to se skriva v vas , ne v njemu. Zato ste edino orožje, ki ga imate v tej situaiji vi sama. Pri nas obstaja velko knjig na to temo, ki jih lahko najdete tudi v knjižnici. Poleg Ne stopajte več po prstih, kjer lahko najdete določene tehnike, kako s težavnimi ljudmi, četudi morda nimajo mom temveč se zgolj vedejo podobno, še Ženkse, ki preveč ljubijo, Zaljubljeni v sanje in še jih je nekj. Zelo bi priporočala tudi kakšnega ( kvalitetnega) psihoterapevta, saj je, če ne drugega dobro imeti nekoga ob sebi, ki nam lahko nudi bolj jasno sliko vsakodnevnih situacij in tehnike,kako se z njimi spopasti, da se spremenijo. Sami smo dostikrat tako zelo zapleteni v svoj lastni um, da nekatere stvari četudi so drugim kristalno jasne težko prepoznamo in jih včasih brez zunanje pomoči težko spremenimo, četudi jih vidimo.
Več takše podpore in pomoči boste našla hitreje se bodo stvari spremenile in hitreje boste prišla do tega, kar si želite – kvaliteten medsebojni odnos, ki vas bo izpolnjeval ne črpal.Brez tega , da odkrijete kaj je tisto v vas samih, da vas je privlekel tak moških in kaj tisto, da ne morete ven četudi veste, da za vas ni dobro je ( vsaj po mojih ) izkušnjah težko kaj spremeniti. Huje od tega, da se soočiš z lastnimi demoni je to, da po letih ali celo desetletjih ko pogledaš nazaj odkriješ, da bi lahko bilo drugače, vendar nisi izkoristil možnosti, ki si jih imel, da bi to spremenil, ker si vso energijo zaman in nesmiselno vlagal v nekoga, ki si tega sploh ne zasluži in da je šlo življenje v tem času mimo.
Takšno je moje mnenje, morda bo še kdo kaj drugega pripomnil.
GittaAna
GittaAna je bistvo že povedala. Kar se njega tiče, mene bolj spominja na bipolarno motnjo (nihanje)
le pomanjkanje čustev je bolj “momovsko”, čeprav pravzaprav ni nujno – čisto enostavnih egoistov, ki
mislijo le nase, je tudi brez MOMa dovolj…
Res je tukaj bistveni problem v tebi, avtorica. Le kaj si naredila tako hudega, kako zelo slaba si, kako
zelo SE NE MARAŠ, da lahko verjameš, da si “zaslužiš” tako groznega partnerja (oz, bolj ljubimca v
tem primeru)
Kaj točno pa imaš od njega? Dobro premisli, kaj te privlači na njem – ker je zelo verjetno, da te privlači
ravno to, nad čemer se tukaj pritožuješ – in sicer slabo ravnanje s tabo in poniževanje – ker TI VERJAMEŠ
nekje v sebi, da si BOLJŠEGA NE ZASLUŽIŠ!!
To seveda ni res. Premisli. Če nisi nikogar ubila, pretepla, pahnila v revščino, mučila, okradla …(vstavi
poljuben zločin) – potem si gotovo vredna več, se ti ne zdi?
Zakaj bi morala pravzaprav prenašati čistvenega invalida (pa naj bo diagnoza kakršnakoli), živita narazen,
neodvisna si od njega…torej?
Življenje je zelo, zelo kratko. In sama sebi si dolžna SE IMETI LEPO. Torej poskrbi za to, da se boš
imela. Čim prej in po kratkem postopku.
Nimaš moči? Seveda jo imaš, to je samo izgovor, da ti ni treba ukrepati. Meseci pa tečejo…
Tudi jaz imam moža, ki se vede daleč od normalnega. Vse je enko kot pri tebi, pa še veliko več. Vse ga moti, od katero muziko posluśam, kateri film gledam, kako sedim, kako se smejim, kako sedim in jemmza mizo , on ve kaj se mi mota po glavi itd. Verbalno je nasilen , me poniżuje żali, grozi. Potem se umaknenv ” osamo” in ko ga to mine,se obnaša, kot da ni bilo nič, enostavno izbriśe iz spomina vse kar je rekel in naredil. Tudi jaz sem upala, da si bo poiskal pomoč, pa to odklanja, er z njim je vse ok, da rabim pomoč jaz ne on, da sem edini njegov problem jaz. Odrasel je in je odgovoren za svoja dejanja. Pred časom sem se vlożila za ločitev, pa se je vse samo stopnjevalo. Sama vem, da dolgo ne bo miru pred njim, ampak huje kot je ne more več bit. Sem navajena dobit po 100 sms-ov v eni noči, pa na nobenega odgovorim, pa na desetine mailov. Upam, samo da bom dovolj trdna in izpeljala do konca kot sem si zamislila, saj je tudi on tako prepričljiv, da mu po zelo veliko letih nasedem. Manipuliranje mu je pa itak v krvi. Tudi jaz sem imela vedno občutek krivde, ki mi jo je vedno vcepljal v glavo, da sem jaz glavni problem v drużini, dokler se nisem seznanila z MOM. Sicer vem, da mora diagnozo postavit zdravnik. Če imaš kakšen mail, ti lahko kaj več napišem.
Hvala vam za vaše besede, popolnoma se strinjam z vami, samo ukrepati še moram pravilno in odločno…
res je, sama nad sabo izvajam zloćin kot da se tako zelo sovražim, da trpim v tem stanju in prenašam tega človeka. nenehno premišljujem o njem, zakaj je tak, namesto da bi šla kam ven in izklopila ter mislila bolj nase.
glede bipolarne motnje: malo sem pobrskala po spletu in našla nekaj podobnosti z njim poleg nihanja razpoloženja še zelo pogoste glavobole, vrtoglavice, slabosti, pomanjkanje teka (včasih reče, da je cel dan pozabil jesti, nato mu je slabo, da samo še leži), pogoste bolečine po telesu (nenehno ga nekaj boli, gleženj, pa koleno, hrbtenica itd. Hodi okrog specialistov, pa k alternativni medicini, masaže in ostalo vse živo,, kar bi mu po njegovem mnenju naj pomagalo). zdravniki niso zaenkrat odkrili še praktično ničesar, on pa je nenehno v bolečinah. Ne more spati, pogoste vzame uspavalo Sanval 10mg.
Je tudi narcisoiden, v nulo dodelan pri oblačenju, pazi, da se slučajno ja kaj ne zmečka, se opazuje ali vse ok stoji na njem, je tudi obrit po intimnih predelih.
Paziti je potrebno, kako vstopim v njegov avto, da ja ne bi s čevlji kaj umazala (npr. po sprehodu v naravi). zanj sem vedno premalo urejena…
moj mail: [email protected]