Lepo prosim za nasvet
Draga dr. Kornhauser,
najprej hvala za ves vaš čas in prijazne odgovore – brez njih bi se meni najverjetneje že zmešalo:)
In sedaj moje vprašanje: naša deklica se je rodila v 36 tednu (bila je močno zahirana: 1400 gramov in 41 cm). Vzrok zahiranosti ni bil nikoli pojasnjen (amniocenteza, ki sem jo opravila med nosečnostjo, ni pokazala nobenih genskih nepravilnosti). Po rojstvu je začela lepo pridobivati na teži (cca. 600 gramov na mesec), zadnjo posvetovalnico je imela pri treh mesecih, ko je merila 52 cm in tehtala 3650 gramov. Je to zadostno pridobivanje na teži in rasti?
Sedaj je stara že skoraj 4 mesece, je živahna, se veliko smeje in pogovarja.
Sem pa jaz čisto zmedena glede hranjenja: nekako se trudim, da bi pojedla 150 gramov na kg telesne teže in do pred cca. 14 dnevi je deklica toliko tudi pojedla. Ima od 6 do sedem obrokov na dan. Lula normalno in kaka trikrat na dan. Sedaj pa že nekaj dni “zavrača” hrano (bolana ni, bila sem z njo pri pediatru, ki jo je temeljito pogledal, nima refliuksa, ne poliva). Ko ji ponudim hrano (na 3-4 ure), nekaj poje, nato pa cucelj pljune ven (že nekaj časa je na Baby love, jaz enostavno nisem imela več dovolj mleka). Potem se trudima (načeloma to pomeni, da jo silim) in nato poje do konca vseh 100 ml, če bi bilo po njeno, bi pojedla cca. 60 ml (to traja lahko tudi do eno uro. Jaz seveda ne vem, ali naj jo “silim” ali naj jo pustim, da bo “jedla, ko bo lačna”? Te borbe z hrano so pač naporne, tako zanjo, kot za vse ostale. Sicer je še vedno živahna in pri njej se nič spremenilo.
Torej po vsem tem zmedenem pisanju: jo “silim” da naj je ali jo pustim, da bo jedla, ko bo lačna? Zdi se mi nekako narobe, da ji silim, saj sklepam po sebi, da če nisem lačna, tudi ne bom jedla in mi ne bi bilo ravno ok, da bi me nekdo silil.
Hvala za vaš čas in odgovore in lep pozdrav iz zasnežene Dolenjske:)
Draga Pikaplonica,
vaša mlada dama zelo dobro pridobiva grame (še zlasti, če so navedene mere pri 3 mesecih veljale za kronološko – in ne korigirano starost, ki je zaradi rojstva 4 tedne prezgodaj en mesec manj kot kronološka). Glede na krivulje pričakovane rasti, kjer je bila ob rojstvu globoko pod spodnjo mejo 5. percentile za starost, se sedaj že bliža 10. – 15. percentili – kar pomeni, da je že desetina dojenčkov njene starosti lažjih od nje….
Če bi vam odgovorila izključno “strokovno”, bi svetovala, da vseeno vztrajate pri primernem vnosu, ki je vsaj 150-160 ml na kilogram njene teže dnevno. In da – če ji ne odgovarja mleko, ki ste ga izbrali, poskusite še s kakšnim drugim nadomestkom ali da dodaste v mleko kaj bolj kaloričnega (1 žlička sladke smetane na obrok zaleže za kar nekaj kalorij, dojenčki jo imajo praviloma radi).
Če pa pogledam iz bolj “življenjskega” vidika (kar si po tolikih letih prakse smem dovoliti), bi svetovala, da poskusite za kakšen dan ali dva, da ona “diktira” svoj prehrambeni režim. Nič hujšega se ji ne more zgoditi, kot da izgubi kakšen gram – in da postane bolj tečna kot doslej. Boste vsaj vedeli, ali je za njeno neješčnost krivo hranjenje na silo (in na sito) ali pa ji manjka občutek lačnosti.
Pozdrav iz oblačne, vlažne Ljubljane,
Draga dr. Kornhauser pozdravljeni,
zelo mi je žal, da vas spet gnjavim, ampak sem res že čisto obupana.
Najprej sem jo dva dni pustila, da je ona narekovala tempo hranjenja in je nisem nič silila – pojedla je zgolj 350 ml (sicer obogateno s sladko smetano, pa vendar hudo hudo premalo zanjo). Enostavno poje 60 ml, potem pa konec. Meni se seveda že meša, ker ne vem več, kaj naj. Poskusila sem z drugo mlečno formulo, pa z drugim cucljem,… nič.
Sicer je še vedno živahna, dobre volje, pleničke so polulane in pokakane (sicer malo manj, kar pa mi je logično, glede na to, da je pojedla skoraj polovico manj, kot je sicer ko sem jo s hrano silila). K zdravniku je ne bi vozila, prvič zaradi virusov, drugič pa zato, ker je tam že bila in njena pediatrinja pravi, da je vse ok in da bo ta faza minila. Sicer imam posvetovalnico v ponedeljek in bom potem videla, ali mi bo tokrat rekla kaj drugače, ali jo bo poslala na kakšne preiskave (čeprav ne vem, kaj bi sploh lahko pogledali, glede na to, da je dete sicer nespremenjeno kar zadeva obnašanja, živahnosti, …).
V bistvu sem čisto obupana in ne vem, kaj naj naredim, vem pa, da deklica poje bistveno premalo in da tako dalje ne more iti.
Ali imate kje v vaši polnii torbi z nasveti še kakšnega zame?
Iz srca hvala in lep dan vam želim.
Draga Pikaplonica,
kaj novega, zelo uporabnega, vam ne morem svetovati, ste očitno že marsikaj poskusili. Zagotavljam pa vam, da bodo težave minile – in da dokler vaša dojenčica ni tečna, nezadovoljna, dokler dobro lula in kaka, ni nobenega razloga za črn obup. Včasih pomaga, da jo nahrani nekdo drug – kakšna babica, tudi očki znajo biti uporabni. So neobremenjeni s strahom, da bo izpljunila cucelj – in jim lahko uspe bolje kot vam.
Če se vam ljubi (in imate čas), poškilite tudi na ameriško spletno stran, kjer si starši takih zahirančkov in strokovnjaki izmenjujejo mnenja in nasvete (čeprav nisem prepričana, da kaj takega sploh potrebujete): http://www.magicfoundation.org.
In ponedeljek, ko imate posvetovalnico in boste dobili še kakšno sugestijo, je vse bližje.
Srečno,
Pozdravljeni,
moj namen ni pametovanje pač pa lastna izkušnja. Naša nedonošenka je slabo jedla od samega začetka. Imela je zelo slab sesalni refleks in samo ena vrsta cuclja je bila pogojno primerna.
Ko smo po dobrih dveh mesecih na EINT prišli domov je nekaj dni vse “klapalo” potem pa šok. Kar naenkrat je prenehala jesti, dobesedno je zmanjšala vnos mleka za 90%. Ko nismo več vedeli kako in kaj so nas napotili na pediatrično kliniko. Vse preiskave so pokazale, da je s pupo vse v najlepšem redu. No nekako smo ugotovili, da je “samo” vremenska.
Še danes, pri dobrih treh letih, je vreme tisto, ki narekuje njeno prehranjevanje. S tem smo se sprijaznili in sedaj že lahko napovedujemo močnejše sneženje – takrat namreč preneha jesti in poleg tega skoraj zagotovo še zboli.
Upam, da bo z vašo deklico vse OK in boste ugotovili kaj je tisto kar ji povzroča preglavice pri hranjenju ter premagali nevšečnost.
Lep pozdrav Pikapolonici in EITN – najboljšemu zdravstvenemu osebju,
soseda
Draga soseda33 in dr. Lili,
danes je imela naša deklica posvetovalnico in tehta 4440 g in meri 56 cm (pri kronološki starosti 4 mesece in en teden – meni se to zd ok). Od kod pridobiva grame mi ji jasno (od količine hrane zagotovo ne, mogoče od moje ljubezni:).
Očitno je pač v obdobju, ko potrebuje manj (je seveda moje nestrokovno mnenje).
Njena pediatrinja mi je danes sicer dejala, da naj svojega otroka nikar ne podcenjujem- deklica ve, kdaj je lačna in takrat bo tudi jedla in pojedla bo, kolikor rabi. Bom zaenkrat ostala pri sedanjem načinu hranjenja in jo tehtala vsak teden in dokler pridobiva na teži je vse ok. Upam, da razmišljam pravilno.
Hvala za nasvete (tudi tiste vremensko obarvane) in lep pozdrav.