Lp.
Stara sem 29 let, fant pa 36.. Približno pol leta se mu dogaja, da nima več želje po spolnih odnosih, težko doživi erekcijo in pravi da ni glavica več tolko občutljiva.. Npr.prej mu je skozi “stal” oz. mu je takoj “vstal”, vedno je bil na volji za spolni odnos, dosti se je tudi samozadovoljeval.. sedaj tega ni več.. ko hočeva imeti spolni odnos doživi erekcijo, enkrat prej, enkrat se treba malo bolj potruditi, enkrat se je zgodilo da sploh ni prišlo do erekcije. pravi da tudi ko imava spolni odnos, da ne čuti nič (čeprav je trd) in potem prekineva… Dosti sva se pogovarjala o tem, kaj bi lahko bil vzrok.. To se dogaja od takrat, ko sva ene 6 dni vsak dan imela spolne odnose, od takrat on pravi da nima nobene želje več in da ne čuti več tolko kot prej.. Ne vemo ali je to fizičnega izvora ali psihičnega.. imela sva kar nekaj problemov v zvezi, pa ni do tega nikoli prihajalo, tudi v najstresnejših momentih.. Spremembe, ki so se zgodile v tem času so, da se on malo več ukvarja s športom (še vedno v mejah normale) in delava na dojenčku. Sama sem mislila da ga je mogoče malo strah, pa zaradi tega pride do teh težav, pa pravi da ne, da si tega ful želi… Tako da ne vem..mi lahko vi pomagate, glede na stvari, ki sem jih napisala, ali bi lahko bil vzrok fizičnega ali psihičnega? Teh težav nimava vedno, je pa stoprocentno da ni več tako kot je bilo včasih.. Pravi da je vedno mel zjutraj ko se je zbudil vedno erekcijo, sedaj pa ne več..

Spoštovani!

Na vprašanje glede fizičnega vzroka lahko odgovori pregled pri urologu. Sam lahko pomagam na področju psihičnega dogajanja.

Kar opisujete razumem kot spremembe v vzburjenosti pri vašem partnerju. Ko moški izrečejo, da »nič ne čutijo«, se je navadno zgodil nek premik v doživljanju, morda tudi v prepričanjih, lahko tudi zaznava razlike med tem, kar so si ustvarili v domišljiji in svojih pričakovanjih in tem, kar je v realnosti… To so ugibanja na slepo.

Iz izkušenj pridem takim stvarem do dna v osebnem pogovoru, kjer je potrebno raziskati, kaj je na stvari. K doživljanju spolne vzburjenosti prispevajo tako dogajanja v nas (stres, pričakovanja, predstave po sebi, pretekle izkušnje…) kot dogajanja v medsebojnih odnosih, ki spe povratno vplivajo na dogajanja v nas (morda je načrtovanje otroka sprememba, ki lahko vpliva na vprašanje odgovornosti, lahko pa se pojavi kup drugih nezavednih misli, ki lahko delujejo zaviralno). Tako, da po individualnem pogovoru delam naprej s parom, da podelimo vse tisto, kar lahko deluje zaviralno. Dogajanje na področju spolnosti je namreč vedno odsev psihičnih procesov, ki so povezani z nekimi drugimi področji, navadno s tem, kar nam določa bližino in navezanost.

Skratka, za jasno razumevanje in spremembo bi bilo potrebno zbrati več informacij, ki jih ima vaš partner in več, ki izhajajo iz vajinega medsebojnega odnosa.

Nekaj odgovorov na to temo lahko najdete na tem forumu pod naslovi »Ne čuti potrebe« (9.1.2010, 3.3.2010)

Lep pozdrav,

lp…
hvala za vaš odgovor. v tem času je bil na pregledu pri urologu, ki mu je rekel da ima tumor na desnem testisu, 3 cm. testis so mu tudi pred par dnevi odstranili. sedaj čakamo na histološke izvide in upamo na najboljše. a je možno da je zaradi tega nastal problem pri spolnosti?

Spoštovani,

Hvala za iskreno pojasnilo.
Urološki izvid seveda popolnoma spremeni ugibanja o ozadju težav. Najbolj kompetenten odgovor o povezavi tumorja na testisu, tudi odstranjenega testisa in posledično o povezavi z vzburjenostjo in spolnim poželenjem (libidom) bo lahko podal urolog iz stališča medicinske znanosti.

Moj prispevek pri tem je lahko, da opozorim na psihični delež, kjer vaš partner zdaj potrebuje predvsem podporo in možnost, da lahko vzajemno delita svoja občutenja, tudi strahove in bremena, ki so povezani z nastalo situacijo.

Želim vam, da se vse najbolje izteče.

Lep pozdrav,

pozdravljeni!

imam zelo resne težave.v zakonu sem 11 let in mož me je letos aprila začel optoževati nezvestobe,naredil mi je tudi sceno na firmi-od šefice je zahteval dokazilo da sem res ta dan bila v službi.Ne vem kaj se mu dogaja v glavi,ker jaz tega niti v sanjah nisem zmožna storiti,ker ga imam rada bolj kot sebe.Imamo dva prelepa otročka in včasih pač pride med starejšo in mano do trenj,ker je pač zelo trmasta-po očiju.Mož me optožuje da nikoli v 11 letih nisem dala povoda za sex in da je to on moral storiti.Išče dlako v jajcu,vse kar naredim je narobe.pravi,da je nekaj narobe z mano,ker sem stara 33 let in nimam take potrebe po sexu kot on.Moje mnenje je da je 1-2 krat na dan čisto ok in da z menoj ni nič narobe.Pravi da se nočem pogovarjat z njim,kako pa naj kadarkoli se začneva pogovarjat povzdigne glas in me poskuša preglasiti,sm pač tak tip ženske,ki je zelo občutljiv in me že malenkost spravi v jok.Pravi da se znam samo jokat.Nevem več kaj naj naredim,pravi da ga nimam rada in mu tega tudi v 11 letih zakona nisem pokazala.Sem čisto na robu obupa, gledam kako mi razpada, vse kar imam rada in kar sem gradila toliko let.Moji starši že vedo za težave,saj je bil pri njih in jim tožil,kako je bogi,da jaz nisem srečna z njim in da on hoče samo da sem srečna-kr neki.Otroke pa poskuša na vsak način podkupiti,vsaj tako zgleda.Kar koli jaz naredim in rečem otrokom on poskuša to ovrčti.Prosim za odgovor in lp!

Spoštovani!

Iz vaše zgodbe prepoznavam dinamiko, ki izhaja iz zapleta v partnerskem odnosu.
Kar opisujete, so učinki nečesa, kar obstaja pred zapletom v vajinem odnosu. Eno, kar lahko prepoznam, je da živita z možem vsak v svojem svetu potreb in med tema dvema svetovoma ni videti mostu.

Kar mož sporoča na vašo stran, vi slišite kot poniževanje, obtoževanje, pritoževanje, kritiko… (Za to imate seveda vse pogoje). Sam ta sporočila razumem kot neuspešen (neustrezen, nepovezovalen) način sporočanja o bistvenem glede svojih potreb. Tak način – namesto, da bi bil slišan – zaradi izbire neustrezne oblike, naleti na vaši strani na zaporo, nasprotovanje. In z vaše strani in iz vašega sveta v odnosu do moža je verjetno podobno. Na tak način zgrešita bistvo sporočila in zapleteta se v ples, kjer se ne razumeta, pred tem ne slišita; ne pride do ustreznega odziva in imata občutek, da si partner nekaj izmišlja.

Iz tega sledijo misli in filmi, ki si jih vsak v sebi vrti. To so izhodišča za nove in nove zaplete, ki se lahko samo še stopnjujejo.

Pot iz tega začaranega kroga je dialog razumevanja.
Tega partnerji, ki so v zapletu, sami ne zmorejo. Zato je v takih primerih smiselno razmišljati o pomoči. Ne gre za to, da bi bilo s kom kaj narobe, gre pa za odnos, v katerem ima vsak od vaju svoje potrebe. In enako kot vaš mož, si tudi vi zaslužite, da v tem odnosu živite kvalitetno z zadovoljenimi potrebami.
Smisel pomoči je, da se naučita komunikacije, kjer bosta slišala drug drugega, dala drug drugemu dovoljenje za različne potrebe in se srečala v čustvenih svetovih – oziroma naredila povezovalni most med dvema različnima svetovoma. To je izbira, ki vama je na voljo.

Lep pozdrav,