Tudi jaz vas prosim za kak nasvet, saj sem že čisto obupala in ne vidim več nobene rešitve. Ne vem kaj se dogaja z mano. Moje težave so se začele zelo čudno… Pred cca 2 meseci se je v mojem življenju zgodilo nekaj groznega, zvedeli smo, da ima mama raka. Na mamo sem zelo navezana in jo imam zelo rafa. To je bil za celo družino zelo velik šok. Tisti čas, ko je bila v bolnici, sploh dnevi po operaciji, so bili zame nekaj najhujšega kar sem doživljala v življenju. Res hud strah, misli o tem, da bo umrla, skratka grozno grozno, en teden sem bila dobesedno v nekem “krču”, nisem mogla jest, spat, nič, samo jokala sem in brala vso možno literaturo o raku in o zdravljenju. Potem, ko je mama prišla iz bolnice, ko sem videla, da je dobro, potem sem bila tudi jaz spet dobro, začela jest itd.. Nakar me je en dan na sprehodu malo napihalo zgleda in sem začela kašljati in malo so me začela boleti pljuča na hrbtu. Takrat se je začel moj pekel; ustrašila sem se, da imam pljučno embolijo, infarkt, raka na pljučih, ne vem kaj še vse! Pa prej nisem nikoli bila hipohonder! In seveda k zdravniku, ekg, slikanje pljuč, kri, vse ok. Ok, en dan sem bila dobro, naslednji dan pa sem se začela skoraj dušiti ob hrani, od takrat dalje pa se mi je vse, kar sem pojedla ustavljalo nekje v grlu, požiralniku, bolečine v prsih, hrbtu, kašelj,… To se je vleklo kaka dva tedna, nič nisem mogla jest, čeprav sem bila lačna, ob vsakem zalogaju me sili na kašelj! Sem mislila, da imam nekaj na požiralniku, kako oviro ali spazem ali ne vem kaj. Ok spet k zdravniku, naredili gastroskopijo, s požiralnikom vse ok, ORL z grlom tudi vse ok. Ampak jaz še vedno ne morem jest, karkoli začnem jest me začne silit na kašelj, in to grozen suh dražeč kašelj. Jaz več ne vem kaj naj naredim, izvidi so vsi ok, sama pri sebi pa si vedno bolj mislim, da je vse skupaj posledica šoka, ki sem ga doživela (in ga še doživljam) zaradi mame. Je to možno? Moji simptomi se sicer na vsako toliko časa spreminjajo, prvo je bil kašelj in bolečine v prsih, potem požiranje, sedaj kašelj, ne morem jesti… Vse skupaj pa sedaj traja 3 tedne, jaz sem že shujšala cca 4 kg, ne vem več kaj naj naredim, da se stanje normalizira…. Je možno, da so te težave pogojene s psiho?? Prosim za kak nasvet kako se izvleči iz tega, saj je vse, kar si želim, da ponovno normalno zaživim in začnem jest! Naj samo še to povem, da drugače sem vedno zelo rada jedla, sem velika gurmanka in apetit izgubim le ob velikih stiskah. Sedaj pa ni, da nimam apetita, imam ga, ampak me ob požiranju začne nekaj dražiti, siliti na kašelj, boleti, itd.. Sem pa že tudi pred tem dogodkom v zadnjem letu preživela kar veliko slabega, na osebnem (ljubezenskem) področju, stresna služba, osamljenost (ne živim doma s starši, ampak sama, kar je sicer normalno, stara sem 27, a se počutim osamljeno), itd. Prosim za kak nasvet, ali je možno vse to zaradi psihe in če je, kako izstopiti iz tega začaranega kroga,…

Pozdravljena,

ja, ne vem, če mi boste zares verjela, vendar je zelo res, da si vse te težave “pridelamo” zaradi hudih stresnih situacij, šokov! In zato bodo vedno vsi izvidi bp, vi boste pa imela občutek, da je z vami nekaj hudo narobe.
Zelo podrobno ste opisala svoja doživetja, šok ob doživljanju maminega raka. In vaši možgani so si ta ŠOK zelo dobro zapomnili. In vse vaše življenje, se vam bo tisti občutek strahu-panike-nemoči-groze, lahko ponavljal, če se ne boste ZAVEDALA, zakaj nastaja.

Mi smo zelo podobni živalim. Veste, da če s psom zelo grdo ravnamo, si tisti šok – bolečino- strah zelo zapomni in NIKOLI VEČ je ne pozabi. Če z njim lepo ravnamo, bo počasi spravil v pozabo tisto grdo izkušnjo. VENDAR, če se mu še kdaj ponovi podobna bolečina – strah, potem bo instinktivno (temu rečemo Pavlov refleks) odreagiral enako.

In ENAKO je z nami, ljudmi. Zato pa vi sedaj, ko ste še tako zelo živo pod vplivom šoka maminega raka, ob najmanjši težavi (prehlad, kašelj, kakršnekoli težave z zdravjem, počutjem) reagirate popolnoma enako – ker ste pod vplivom, enakim vedenjskim vzorcem kot ste ga doživljala ob bolezni matere. IN TO JE ZELO ZELO NORMALNO!!!

Zato se morate najprej ozavestiti, da je to doživljanje vaših težav popolnoma normalno, saj ga vaši možgani istovetijo z materino izkušnjo (to je vedenjski vzorec, ki ste si ga pridelala).
Zavedati se morate, in to sprejeti, da se ta vedenjski vzorec lahko spremeni (to je tako kot imajo otroci neko grdo navado – grdega govorjenja, da so agresivni, da grdo jedo pri mizi, da zelo grdo pišejo,…- otroku z vajo lahko spremenimo to grdo navado – vzorec v drugačno, boljšo. A to se ne zgodi takoj, v enem mesecu. Zato potrebujemo vsaj 1 leto redoljubnega in vztrajnega ponavljanja-odvajanja-navajanja novih vzorcev.Lahko pa tudi več. In to je normalni proces!!).
In vi ga tudi lahko spremenite! A NE BOSTE GA MOGLA SPREMENITI KAR TAKOJ v nekaj mesecih. Recite si, da boste to svojo paniko – strah, ki vas vedno preveva in povzroča težave pri prehranjevanju, draženje v grlu, bolečine pri požiranju…., OBVLADALA v roku ENEGA LETA!
PRVIH 6 MESECEV se bodo šele začele dogajati spremembe! ZATO BREZ PANIKE!!

Tisti pregovor sigurno poznate: ko ima hudič mlade, jih ima vse na kupu. Tudi vam se tako dogaja. Niste se še dobro “pobrala” po šoku mamine bolezni, pa so se k temu pridružile še vaše čustvene težave, pa stres v službi,….
In to povzroča hudo energetsko izčrpavanje vašega organizma. Vaši možgani namreč, zaradi vseh teh šokov, trošijo ogromne količine energije (ATP), Ob tem se vi še premalo prehranjujete, tako da telo nima niti “materiala – hranil”, da bi lahko uspešno tvoril dovolj energije. IN tako ste ves čas v začaranem krogu in vas kot v vrtincu vleče navznoter v energetsko izčrpavanje. Posledice pa tako že čutite.(spodaj sem vam pripela članek* kakšni so vsi simptomi stresa, ki jih vsak od nas občuti malo drugače, ker smo si vsi različni. Na http://www.cellfood.si si lahko čisto spodaj pogledate intervjuje za MedOverNet – Skrivnosti organizma ali pa Ko se telo nemočno upre stresu. Prepričana sem, da se boste našla nekje v eni od zgodb)
IMATE ENO VELIKO PREDNOST, ker ste še zelo mlada in ogromno se lahko še naučite, “preprogramirate” in popravite nastale napake in vedenjske vzorce. A zato morate sprejeti, da potrebujete ČAS (vsaj 1 leto!!), da vse kar boste začela delati in spreminjati, morate delati redno vsak teden, vsak dan, da morate biti vztrajna, da ne smete kar takoj obupati in nehati. To je največkrat KRIVO in VZROK, da ljudje ne uspemo popraviti, izboljšati svojega stanja. Ker obupamo, ker nismo vztrajni in potrpežljivi!

KAJ BI VAM SVETOVALA NAJPREJ:
– nič hudega, če sedaj še ne morete jesti. Dajte telesu čas, da se umiri – potrebuje vsaj 4 do 6 mesecev!! Tako to je!! Zato pa se naučite jesti vsaj 5-krat dnevno po nekaj grižljajev. Poskusite popiti veliko vode, a vedno samo po nekaj požirkov in velikokrat na dan. Zato, da boste počasi zgubila tisti občutek slabosti in da vam gre na bruhanje. Jejte kar si zaželite, vsaj v prvih šestih mesecih,a poskusite jesti veliko sadja, zelenjave, lahke hrane in ne težke, mastne,močno sladkane, mokaste hrane!
– uvedite si tedenski ritem telovadbe – aerobika, pilates, tek, kolesarjenje, plavanje,…karkoli, samo počnite to redno 3-krat tedensko po vsaj 1h skupaj.
– obvezno se naučite vsak dan SPROŠČATI. Veliko sem pisala o teh hormonih, ki povzročajo hude možganske cunamije(hormoni so samo kurirji,ki prenašajo navodila iz možganov v telo in obratno – kaj narediti ob neki situaciji. Zato pa potrebujejo ogromno energije), ki vas energetsko zelo izčrpavajo. Zato se morate naučiti umirjati – preusmeriti tok misli na nekaj mirnega, da vaši možgani “pozabijo”. To lahko dosežete s preprosto obliko mirnega globokega dihanja – vsaj 15 minut vsak dan (ali po 20 globokih vdihov in izdihov) Dobro je, da ob tem poslušate mirno, sproščujočo glasbo, ki vas pomirja, vas kot temu rečemo “boža po dušici”, in s tem preusmerja vašo pozornost na nekaj mirnega.
Podobne zelo dobre tehnike so yoga, meditacije, avtogeni trening. Vendar vse te vaje je potrebno izvajati vsaj 3 do 4-krat tedensko zato, da se NAUČIMO preusmerjati misli – da se naučimo tvoriti dobre hormone, ki nam potem dajejo signale, da je vse uredu, da smo lahko srečni in mirni. Tudi v šolo smo hodili kar nekaj let, da smo se naučili brati in pisati.

Zelo ste še mlada in to je ZELO DOBRO! Tako mlad organizem, lahko resnično spremeni vedenjski vzorec in si z leti ne nakoplje grdih degenerativnih obolenj. Mogoče bi poskusila v začetku z uživanjem Cellfood kisik za življenje, da vam da tisti začetni energetski “push”, saj ste zaradi vseh teh “možganskih izčrpavanj” in premalo hranjenja energetsko zelo izčrpana.

Verjemite, da ste lahko vzor marsikateremu mlademu dekletu, kaj se da narediti in kako se lahko obvlada svoj vedenjski vzorec, svoj strah paniko….Samo ne se ustrašiti tega, da je za spremembo potreben čas, malo več potrpljenja in poguma, vztrajnosti in redoljubnosti.

Če boste imela še kakšno vprašanje, vam bom vedno poskusila pomagati z odgovorom.
Poskusite,

lp m

*Obljubljeni članek:
Simptomi stresa: kako vplivajo na telo, počutje in vedenje
Simptomi stresa lahko vplivajo na naše zdravje, pa čeprav se tega niti ne zavedamo. Največkrat menimo, da je neka bolezen vzrok za glavobol, pogosto nespečnost, zmanjšano produktivnost. A STRES je v resnici največji krivec za tovrstne tegobe.
Prav STRES je največji krivec našega OBČUTJA, POČUTJA in VEDENJA. Šele ko znamo prepoznati simptome stresa,takrat jih tudi lahko nadzorujemo. Lahko vplivamo na naš visok krvni pritisk, bolezni srca, delovanje možganov,debelost ali diabetes.
Seveda obiščite svojega zdravnika, ko niste popolnoma prepričani, da je STRES vzrok vašemu slabemu počutju.
Ravno tako poiščite zdravniško pomoč kadarkoli imate bolečine v prsih, še posebej, če se pojavijo med fizično aktivnostjo ali so spremljane s težavami z dihanjem, potenjem, vrtoglavico, slabostjo ali bolečino v ramenskem in vratnem predelu. To so lahko opozorila za srčni napad in niso le simptomi stresa!
Običajni učinki stresa …
… Na naše telo
• glavobol
• mišični krči, bolečine
• bolečina v prsih

… na naše počutje
• utrujenost
• manjši libido
• slabost
• nespečnost • tesnoba
• nemir, strah

… na naše obnašanje
• slabša motivacija, zbranost
• jeza, razdražljivost
• žalost, depresija •
. prenajedanje ali anoreksija
• izbruhi jeze
• odvisnost od drog, alkohola
• nikotina
• odsotnost, apatija, malodušje

Vir: American Psychological Association’s “Stress in America” report, 2010

Simptome stresa lahko uspešno nadzorujemo, ko v svoj bioritem uvedemo vsakodnevno redno:
• Fizično aktivnost
• Tehnike sprostitve, ali meditacijo, ali yogo, ali tai chi
• Pravo dozo spanja in počitka vsak dan ob približno istih urah
• In seveda zdravo raznovrstno prehrano večkrat na dan a v MAJHNIH KOLIČINAH. Naučimo se uživati hrano tako, kot da bi »stradali« hrano.
Vir Mayo Clinic 2012

Gospa Miša, najlepša hvala za tako hiter in lep odgovor. Moram rečt, da sem ga prebirala vsak dan. Malo tolažbe ste mi dali, saj sem se počutila krivo za to počutje, saj nihče tega ne razume in verjetno mislijo, da si zmišljujem… Težko je nekomu, ki ne doživlja česa takega, razložiti. Moje stanje do danes še žal ni nič boljše…včasih sem čisto obupana. Ampak sem se odločila, da bom potrpežljiva. Dolgo časa je verjetno tudi trajalo, da sem “prišla” do tega stanja, mamina bolezen je verjetno bila le še kaplja čez rob, da sem se tako sesula. In zato sem se sprijaznila, da tudi ozdravitev ne bo prišla čez noč, ampak bo dolgotrajna. Je pa grozno težko… Odločila sem se za psihoterapijo, ki upam, da mi bo pomagala, saj sama verjetno ne bom zmogla. Še enkrat hvala za odgovor.

Pozdravljena,

ja, vse je res, kar ste napisala:
– res boste potrebovala nekaj časa, in to ni en mesec ali dva. začnite šteti v letih, ali vsaj v 6 mesečnih obdobjih, pa boste videla, da se bo poznalo.
– res bo dobro, če vam bo pomagal psiholog ali psihoterapevt. Ne boste se počutila nebogljeno ali “izgubljeno”.
-res je tudi, da ni enostavno. Še posebej prve mesece. In ko vas zajame žalost, se kar zjokajte! JOK je pol zdravja, pravijo. In to je zelo res. Z jokom namreč splaknemo iz organizma vse negativne, stresne hormone. Jok je v bistvu potreba organizma, vaših možganov, da se rešijo, odstranijo vso tisto slabo navlako, tiste peptide, ki škodujejo telesu. Še kar nekaj časa se vam bo dogajalo, da vas bo zajela globoka žalost, jok. To razumite samo kot sporočilo možganov, da imajo že spet na kupu cel kup slabih smeti, ki jih morajo odplakniti. In vi se samo prepustite temu sporočilu. To bo z vas najbolje.

Če bo še kdaj kakšno vprašanje, vam bom vedno poskusila odgovoriti.

Želim vam veliko dobre volje in potrpežljivosti ter vztrajnosti, pa bo!
lp m