Kirurgi in HIV
Spoštovani!
Zanima me na splošno praksa v zdravstvu: se kirurgi redno testirajo za HIV ali se tako testiranje še ni uveljavilo? Obstajajo kake smernice ali pravilo glede tega oziroma če ne: se kirurgi v Sloveniji v praksi odločajo za redno testiranje za HIV ali je to bolj izjema kot pravilo?
Najlepša hvala za odgovor!
Spoštovani!
Nekega “generalnega odgovora” za “vse zdravstvo” vam ne morem dati, ker o tem nič ne vem. Kolikor vem, sistematičnega testiranja ni. Se pa npr. testira vsak vzorec krvi pri krvodajalski akciji – tam smo seveda zajeti tudi zdravniki, testiramo se v primeru vsakega zbodljaja, poškodbe pri delu itd, tako da je tega testiranja v praksi kar precej.
Je pa vaše vprašanje vseeno zanimivo zaradi primerjave z razmerami npr. v Južnoafriški republiki. Tam je 19% vse populacije okužene z virusom HIV. Tudi zdravniki, ki opravljajo svoje delo naprej brez težav. Študenti nosijo od prvega dne študija medicine s seboj tablete za profilakso po izpostavitvi, s katero začnejo takoj, v trenutku vboda, ureza ali drugega stika s krvjo, ki bi lahko bila HIV pozitivna. Tam je življenje s HIVom nekaj običajnega. Zato je tudi cena enakega zdravljenja, kot ga dobivajo bolniki oz. okuženi pri nas, tam bistveno nižja (več kot 10-krat in še pada!). Tam zdravila za zdravljenje HIV predpisujejo kar medicinske sestre – standardno terapijo – zdravniki se s tem ne ukvarjajo, oni bolnika pregledajo prvič, nato pa ob spremembah zdravstvenega stanja, v primeru naraščanja obremenitve z virusom, potrebi po predpisovanju zdravil “drugega reda” in podobnem. V glavnem pa je zdravljenje HIV pozitivnih in AIDSa v rokah splošnih zdravnikov.
Neuradno menijo, da je verjetnost, da je nekdo sposoben okužiti spolnega partnerja, če se redno zdravi in v njegovi krvi ni zaznati virusa (“viral load”), izredno majhna.
V JAR se ljudje, ki so HIV pozitivni, normalno poročajo, imajo otroke in imajo enako pričakovano življensko dobo kot druga populacija. Res pa je tudi, da jih lahko, če imajo spolni odnos in nekoga okužijo, pa ga vnaprej ne opozorijo, da so HIV pozitivni in obstaja tveganje okužbe, če jih okuženi toži, tudi zaprejo, obsodijo in se take stvari dogajajo.
Pri nas je v večini ambulant bolnik okužen s HIV še vedno velika redkost. Evropa je na tem področju po splošnem vedenju, tudi npr. o konkretnih vprašanjih glede stranskih učinkov posameznih antiretrovirusnih zdravil, njihovem vplivu npr. na spolnost itd daleč za državami, kjer je okužba s HIVom vsakodnevna.