Prosim vas za nasvet. Včeraj je prijateljici nenadoma umrl 10 mesečni sinček.
Ker sem tudi sala zelo pretresena in nimam čistih misli, mi prosim svetujte kako ji lahko pomagam, kaj lahko naredim zanjo oz namesto nje. Rada bi ji stala ob strani, pa še sama ne vem kaj in kako.

Hvala

Pozdravljena…

Iskreno sožalje tvoji prijateljici…

Pojdi k njej,jokaj z njo…nevem,mogoče ji družba ne bo koristila…Ko je meni umrl sinček, še zelo majhen,sem hotela biti sama,zaprta v sobi. Jaz se tudi nisem oglašala na klice,sem jih ignorirala,ker mi ni bilo do pogovora! Ti najbolje poznaš svojo prijateljico,naredi tako kot misliš,da bi bilo najbolje…Lahko pa ti povem,da je meni pogovor in nenapovedan obisk nekoga,ki me je prišel samo objeti in jokati z mano zelo veliko pomenilo…

Veliko moči tvoji prijateljici…

Odvisno od tega, kakšen tip človeka je in kako blizu sta si.

– Pošlij ali ji prinesi kartico s sožaljem.
– Vprašaj se, koliko in kakšne pomoči boš zmogla sama in za koliko časa – da tudi ti ne pregoriš. Ali da se ne odmakneš.
– Ponudi ji, da ji pomagaš generalno očistiti stanovanje, ko bo to želela storiti.
– Vprašaj jo, kakno podporo si želi od bližnjih (mame, tašče). In če bi imela občutek, da je njihovega žalovanja preveč ob njej, jim taktno povej, da naj postavijo njo na prvo mesto, svojo bolečino pa zlivajo drugje. (Ne mislim nič hudega s tem, vsak ima pravico žalovati, samo utegne se zgoditi, da potem mora mamica tolažiti babice, tete, brate, svakinje itp. Odvisno, kako so si blizu, seveda.)
– Priseni ji domače piškote in skuhano kosilo (nekaj, kar ima rada in se da pogreti).
– Pogovarjaj se z njenim možem/partnerjem – možno (tako kot pri nama), da med svojimi prijatelji ne bo želel iskati podpore (ne želi jih obremenjevati, ne bodo razumeli, koliko krat gre lahko zaradi tega na pir itp.).
– Pozanimaj se za možnosti pokopa in pogreba in ji jih predstavi. Ponudi ji, da boš ti klicala na pokopališče, kdaj bo pogreb njenega otroka.
– Naredi si ritual zanjo: pokliči jo vedno npr. v torek ob 20h in vprašaj kako je in če kaj rabi. To počni naslednje leto, brez izjeme. Ko boš na dopustu ji pošlij sms.
– Pred pogrebom ji bodi še bolj na voljo.
– Če je verna nameni mašo zanjo in za otročka že zdaj. Ji povej, kdaj bo. Prav tako ob obletnici njegovega rojstva in smrti. Pojdi do duhovnika in ga prosi za maziljenje zanjo in moža (tudi, če ti nisi verna).
– Ponudi ji, da pokličeš pediatra in ga obvestiš. Prav tako vrtec, če vložila vlogo zanj.

Pošiljam objem in želim veliko moči tako njej kot tebi.

Pozabila sem napisati še dve bistveni stvari:

– Ne pričakuj, da bo vsak tvoj predlog takoj sprejela – ponujaj jih pa vedno, kadar si pripravljena biti z njo. In ne pričakuj hvaležnosti. Čuti jo, a verjetno je preveč, da bi jo izrazila.
– Ne dajaj nasvetov in komentarjev, razen, če te prosi zanje.

Izhajala sem iz sebe. Priznam, pomagalo mi je ozavestiti moja pričakovanja do okolice. Hvala, da ob takih preizkušnjah smo lahko ne-sami.

Kako lahko pomagaš ob tej najtežji izgubi? Da si ob njej, ko te potrebuje. Ljudje ob tako težki življenjski situaciji ne rabimo besed, leporečja… ker lahko tudi nepremišljne dobronamerna beseda močno zaboli.
Mnogo “prijateljic” se na lepem odmakne, ker enostavno ne vedo kako naj ravnajo. In ne morejo vedeti, ker tega niso same doživele . Pa ni potrebna stalna prisotnost ali morda vsiljivost, potrebno je spoštovati željo po samoti, ker ta ni nič nenormalnega. Je proces v žalovanju.
Najbolje poznaš svojo prijateljico prav ti in kot je razbrati si dobra prijateljica.

Žal mi je, da je tvoji prijateljici umrl otroček. Iskreno žal.

Topel objem obema.

Ne preveč razmišljati. Meni bi takrat veliko pomenilo, če bi prijateljica prišla sama od sebe do mene, da bi pustila, da sem takrat jaz in moj problem v središču, pa čeprav molče in brez besed. Ni pomebno toliko, da so besede, ki največkrat ne morejo biti izbrane pravilno, bolj pomembna je bližina in občutek, da je s teboj nekdo, ki mu ni vseeno.

Jaz sem tako zelo želela, da bi kdo prišel in se z mano pogovarjal, karkoli že, samo da bi imela občutek, da še živim, da še diham, ker je to tako močna in huda bolečina, da včsaih komaj veš ali še živiš. Saj je sčasoma bolje, samo na začetku se ti zdi pa vse res tako nerealno, da sploh ne moreš verjeti, da se ti to res dogaja.

Tako da predvsem bodi tam za njo, pokliči jo, postavi njo v ospredje in poskusi razumeti, če se bo odzvala nepričakovano zate. Človek nikoli ne ve kako bo funkcioniral v taki situaciji, dokler se v njej ne znajde sam. Zato si lahko tudi nekoliko presenečena nad njo, tudi negativno, samo vedi, da vse to izvira iz obupnega poskusa, da bi nekako dala čez to bolečino, ki jo preveva in jo še bo kar nekaj časa. Namesto nje narediš težko karkoli, razen če te bo to sama prosila ali boš sama začutila, da si želi.

Je pa enkrat ena lepo napisala seznam stvari, ki bi jih morali vedeti vsi okoli žalujočih….tudi na tem forumu.

Naredi to, kar si sama želiš in kar ti srce naroča.
Sama sem namreč (ob podobnem dogodku, ko je prijateljici umrla punčka stara tri dni) naredila največjo napako – poslušala sem besede nekoga, ki nam je rekel, naj jima damo čas in naj jih zaenkrat pustimo pri miru. Čeprav sem si takrat tako želela k njima da bi jih objela in jokala z njima (bilo mi je zelo hudo in mi je še danes, čeprav je minilo že nekaj let), sem spoštovala njihovo željo in čakala. Vendar predolgo. Zaradi nesporazuma in besed tistega nekoga, sta mislila, da nisem prava prijateljica, ker se nič ne oglasim. Vendar ni bilo tako, vsak dan mi je hudo za niju in njunega angelčka. Od takrat je naše prijateljstvo izpuhtelo, vem da tudi zaradi mene, ker bi morala narediti po svoji glavi.
Zato ne odlašaj. Pojdi k njej in ji povej kako ti je hudo ali pa jo samo objemi, vse bo razumela. Le ne naredi take napake kot sem jo sama in ne čakaj. Vso srečo!

Oj,
lepo da si taka prijateljica!
Samo nekaj ti povem……
Ne moreš nadomestiti njene izgube, ne moreš doumeti kakšno bolečino doživlja…
Nič, razen izgubljeno dete ji v najhujših trenutkih ne pomeni nič…

Ampak kljub temu…. potrpi z njo… razumi njeno bolečino in njeno zaničevanje vsega ostalega razen tega….
Ne počuti se prizadete, če ne bo takoj zmožna sprejeti te grozne izgube.. in tebe videti kot nekoga ki ji želi dobro..
Njej se je sesul svet!!!
Rada jo imej, bodi z njo potrpi, razumi, dokler ne bo svoje bolečine pramegala vsaj toliko da bo razumela da je še kaj drugega na svetu..
Neuporno ji kaži kaj vse še ima, in da je tako kot je najbolj prav….
Kaži ji druge pomene življenja in bodi strpna če jih ne bo uspela takoj videti!

Neumorno ji kaži smisle njenega življenja, ljudi ki jo imajo radi in jo rabijo ..
Dopovej ji da je to dete zaspalo … z božjim namenom čisto in lepo…
in naj se posveti žvim… ti jo rabijo bolj kot to dete…..

bodi potrpežljiva in imej jo rada…

lp