Pozdravljeni,
prostovoljno pokojninsko zavarovanje ima svoje prednosti, pa tudi svoje slabosti. Prednost je vsekakor ta, da imamo v času plačevanja nekaj davčnih olajšav in da obstaja neka minimalna donosnost na vplačana čista sredstva, prav tako nam delodajalec na ta način plačuje neke vrste dodatno boniteto. Slabosti pa so, da so prejemki (tako pokojninska renta kot tudi izplačilo ob morebitni izredni prekinitvi obdavčeni (dohodnina), da so potencialni donosi zaradi zagotavljanja jamstev nižji, da je sistem zelo povezan s 1. pokojninskim stebrom (tudi začetek izplačevanja pokojnine je vezan na dejansko upokojitev – torej ko se povečuje upokojitvena starost, se povečuje tudi obdobje, ko boste čakali na izplačilo pokojnine iz 2. stebra! Pri drugih varčevanjih (t.i. 3. steber) sami odločate, kdaj želite začetek izplačevanja dodatne pokojnine).
Odločitev o tem, ali varčevati za pokojnino v drugem stebru ali kje drugje (življenjsko zavarovanje z varčevanjem ali naložbo, banka, vzajemni skladi, nepremičnine, druge naložbe) pa je vaša. Še najbolje, če vam sredstva dopuščajo, je razpršiti naložbe. Prav tako je pomemben varčevalni horizont – če ste bliže upokojitvi, nalagajte v varnejše naložbe, sicer lahko tvegate nekoliko več.
Z dvigom sredstev plačate dohodnino na izplačana sredstva, imate pa možnost ta sredstva naložiti v naložbo po vaši izbiri. Ne pozabite pa, da se pokojnine iz 1. stebra zmanjšujejo, da se pogoji za pridobitev te pokojnine poslabšujejo in da bo država iz tega naslova vedno teže še kaj izplačevala. Zato vsekakor poskrbite za varčevanje za obdobje po upokojitvi!
Dodatno pa o prekinitvah varčevanja v 2. stebru tole:
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje je v skladu z ZPIZ-1 mogoče izredno prenehati na naslednje načine:
– z izstopom iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja,
– z odpovedjo pogodbe o prostovoljnem dodatnem zavarovanju,
– s smrtjo zavarovanca prostovoljnega dodatnega zavarovanja,
– s prenehanjem izvajalca prostovoljnega dodatnega zavarovanja.
Torej je tudi v primeru zaprtega vzajemnega sklada možno izstopiti iz zavarovanja. Če je financiral pokojninski načrt delodajalec (to je – plačeval premijo), pridobi zavarovanec že ob prenehanju zavarovanja pravico do denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, če je bil v pokojninski načrt vključen najmanj 120 mesecev.
Če je zavarovanje zaradi izstopa oziroma zaradi odpovedi izvajalca pokojninskega načrta prenehalo pred iztekom 120 mesecev, zavarovanec zadrži pravice pokojninskega zavarovanja, pravico do denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec pa pridobi, ko preteče 120 mesecev šteto od vključitve v pokojninski načrt.
Zakon ZKDPZJU in kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence določata posebna pravila v zvezi s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem za javne uslužbence. V zvezi z izstopom iz pokojninskega načrta ne vidimo nobenih izjem za javne uslužbence. Pomeni pa to, da v primeru izstopa delodajalec več ne bo vplačeval nadaljnjih premij, kar pomeni avtomatično izgubo potencialnih dohodkov v času upokojitve.
Lep dan,
Sanja
Pokojnine iz obveznega zavarovanja (ZPIZ pokojnine) so vsako leto nižje, kar pomeni, da je skrb za finančno varnost ob upokojitvi v veliki meri preložena na posameznika. Obstaja veliko različnih oblik varčevanja za starost, od naložb v vrednostne papirje, vzajemne investicijske sklade,nepremičnine, varčevanje na banki ali v različnih oblikah rentnih in življenjskih zavarovanj. Pred odločitvijo preverite vse prednosti in slabosti posamezne oblike
Najugodnejša oblika varčevanja za dodatno pokojnino je dodatno pokojninsko zavarovanje. Država tovrstno zavarovanje spodbuja z znatnimi davčnimi olajšavami. Če premije plačujete sami (individualno dodatno pokojninsko zavarovanje), lahko izkoristite posebno davčno olajšavo (do 5,84 bruto plače oz. v letu 2013 ne več kot 2.819 EUR). Najpogostejša oblika je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premijo plačuje delodajalec. Delodajalcu vplačana premija znižuje osnovo za plačilo davka od dohodka, zaposleni pa prejme na svoj osebni račun celotno (bruto) premijo: oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine. Primer: če vam delodajalec za dodatno pokojninsko varčevanje plačuje premijo v višini 30 eur, boste vseh 30 eur prejeli na vaš osebni pokojninski račun. Če bi vam delodajalec namesto tega 30 eur dodal k bruto plači, bi na vaš osebni račun prejeli le slabih 20 eur (odvisno od višine bruto plače posameznika ter s tem povezane višine dohodnine), s katerimi bi lahko razpolagali in jih namenili ostalim oblikam varčevanj oziroma zavarovanj.
Ker gre pravzaprav za odložitev plačila dohodnine, je zelo pomembno, da privarčevana sredstva koristite v obliki dodatne pokojnine. V tem primeru je obdavčitev minimalna, saj je obdavčena le polovica prejemka, ki ga črpate obročno, do konca življenja. Izplačilo v enkratnem znesku (nenamenska poraba sredstev) pa je ob samem izplačilu obdavčeno s 25 % akontacijo in lahko bistveno vpliva na letno višino davčne osnove (doplačilo dohodnine po odločbi DURS) ter povišanje osnov za npr. plačilo vrtca, višine otroškega dodatka, štipendij.
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence določa, da morajo delodajalci obvezno vključiti in vplačevati premije vsem javnim uslužbencem. Delodajalec oziroma zavezanec za plačilo ne more prekiniti vplačevanja premije, razen v primeru suspenza delavca skladno z delovnim pravom. Izhajajoč iz zakonskih določil in namena dodatnega pokojninskega zavarovanja Pokojninski načrt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence (PNJU K) ne omogoča izplačila odkupne vrednosti po 120 mesecih. Osnovna pravica zavarovanca/člana ZVPSJU je pravica do dodatne pokojnine v obliki mesečne doživljenjske pokojninske rente. Izjema velja za vse tiste, ki so se vključili v ZVPSJU, pa jim je ob vključitvi avgusta 2003 do upokojitve manjkalo manj kot 120 mesecev: ob upokojitvi lahko poleg dodatne pokojnine uveljavijo tudi pravico do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku.
Javni uslužbenec tako ne more predčasno izstopiti iz te oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja, razen v primeru, da mu delovno razmerje v javnem sektorju preneha in je od vključitve preteklo 120 mesecev.
Modra zavarovalnica, d.d.
http://www.modra-zavarovalnica.si
T: 080 23 45
E-pošta: [email protected]
Kako pa je s tem zakonom?
RETROAKTIVNOST – gre za to, da pravna pravila (norme) veljajo za nazaj; pomeni, ali lahko neka norma velja za čas pred njeno uveljavitvijo. Pri nas je retroaktivnost prepovedana, razen v izjemnih primerih (npr. zakon … velja od dneva ko je bil sprejet).
2 pogoja za učinek za nazaj:
1. javna korist
2. z učinkom se ne sme posegati v pridobljene pravice
uredba vedno velja samo za naprej
za to ne velja?
Prejeli smo odgovor:
***
Pozdravljeni!
Dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence ni bilo sklenjeno za dobo 10 let, temveč za čas zaposlitve posameznika v javnem sektorju. Obračunavanje in vplačevanje premije za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zakonska obveznost delodajalca javnega sektorja, ki je ne more začasno ne trajno prekiniti, niti uveljaviti mirovanja vplačil. Javnemu uslužbencu pa ni omogočen izstop iz kolektivnega zavarovanja, saj je zavarovanje vezano na pogodbo o zaposlitvi. Pravice iz tega zavarovanja pa se lahko uveljavi ob upokojitvi. Zgolj v primeru prenehanja zaposlitve v javnem sektorju lahko posameznik zahteva izplačilo sredstev v enkratnem znesku ob pogoju, da je bil v pokojninsko zavarovanje vključen najmanj 120 mesecev. Lahko pa zadrži pravice do upokojitve ali pa sredstva prenese k drugemu upravljavcu, pri katerem ima novi delodajalec sklenjeno dodatno pokojninsko zavarovanje. Za sredstva, ki jih člani vplačujejo individualno (sami, iz svoje neto plače) ta omejitev ne velja.
Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je enkratni dvig privarčevanih sredstev davčno neugoden, saj se ob izplačilu obračuna in plača 25 % akontacije dohodnine. Dokončni obračun ter obveznost za plačilo dohodnine pa je odvisna od seštevka vseh prejemkov v posameznem letu. Zato vsem, ki so upokojeni oziroma se bližajo upokojitvi svetujemo, da se odločijo za izplačevanje dodatne pokojnine v oblike mesečne doživljenjske pokojninske rente. Dodatna pokojninska renta je z davčnega vidika mnogo ugodnejša, saj je obdavčena le polovica zneska dodatne pokojnine. Izplačuje se poleg pokojnine pri ZPIZ in v kolikor skupni mesečni prejemki ne presegajo 1.090 evrov, posameznik dohodnine ne plača.
Preverite vse možnosti, preden se odločite.
Več informacij se nahaja na spletni strani http://www.modra-zavarovalnica.si
***
Pozdravljeni,
sama sem imela sklenjeno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje preko delodajalca, nisem javna uslužbenka tako da nevem če isti pogoji veljajo zame od 2012 dalje. Prenehala pa bom delovno razmerje čez 2 meseca. Želela bi dvigniti denar, sem prebrala pogodbo, vendar je zelo zakomplicirano napisana. Glede na to, da je prostovoljna, verjetno lahko dvignem denar kadarkoli, vendar z zmanjšano vrednostjo seveda?
lp M.
Če je od vključitve v kolektivno (prostovoljno) dodatno pokojninsko zavarovanje preteklo vsaj 120 mesecev, lahko zahtevate predčasno izplačilo sredstev, ki so bila vplačana do 31.12.2012 (vsa sredstva vplačana s strani delodajalca po 1.1.2013 so namenjena dodatni pokojnini in jih lahko koristite šele ob upokojitvi). Predčasen dvig sredstev za dodatno pokojnino oziroma nenamenska poraba sredstev je z davčnega vidika precej neugodna in jo odsvetujemo.
Pozdravljeni
V tretji steber vplačujem (tudi podjetje v katerem sem zaposlen) od 01.12.2006. Kolikor razumem, bom upravičen do predčasnega izplačila sredstev privarčevanih na mojem računu 01.12.2016 vendar samo do dela denarja, ki je bil vplačan do 31.12.2012. Se pravi za obdobje 2006 – 2012., v tretji steber pa vplačujem še naprej.
Hvala
L.P.
Vaša ugotovitev je pravilna (razen, če ste zaposleni v javnem sektorju).
Po 10 letih od vključitve v pokojninski sklad boste lahko dvignili le tisti del privarčevanih sredstev, ki so bila privarčevana po starem pokojninskem zakonu – torej do 31. 12. 2012. Po tem datumu privarčevana sredstva ostanejo na vašem pokojninskem računu in jih boste lahko “unovčili” po upokojitvi. Temu je varčevanje v drugem stebru tudi namenjeno.
Kljub pravici do dviga, pa vam takšno ravnanje odsvetujemo, saj je enkratni dvig sredstev močno obdavčen, hkrati pa lahko vpliva tudi na morebitne druge socialne transferje.
Modra zavarovalnica
080 23 45
http://www.modra-zavarovalnica.si
[email protected]
Se je to res spremenilo in smo do sredstev upravičeni šele ob upokojitvi?
Kateri zakon/pravilnik določa izplačilo sredstev?
Kako je z retroaktivnostjo – če prej nisem koristil izplačila (pa bi lahko), ga zdaj ne morem?
Hvala,
LP
[/quote]
Pozdravljeni.
Član pokojninskega sklada javnih uslužbencev, ki je do uveljavitve novega pokojninskega
načrta pridobil pravico do izplačila odkupne vrednosti pa je ni uveljavil, ohrani to pravico.
Če ste se upokojili do 31. 12. 2016 in ste bili do takrat vsaj 10 let vključeni v pokojninski sklad javnih uslužbencev, potem lahko tudi danes zahtevate izplačilo privarčevanih sredstev v enkratnem znesku. Kot rečeno, bo tako izplačilo močno obdavčeno, zato vam tega, razen v nujnih primerih, resnično ne bi svetovala.
Če pa ste se upokojili po tem datumu, potem boste privarčevana sredstva lahko koristili v obliki izplačila dodatne pokojnine. Izplačilo v enkratnem znesku lahko po upokojitvi dobite tudi, če višina privarčevanih sredstev ne presega 5.000 evrov.
Podlaga za izplačilo privarčevanih sredstev sta Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; 221. člen) in Pokojninski načrt Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev.
Ob upokojitvi boste lahko izbirali med več oblikami dodatnih pokojnin, med katerimi so tudi pospešene oblike izplačil, pri katerih v prvih nekaj letih prejemanja dodatne pokojnine dobite izplačan večji del privarčevanih sredtsev, nato pa do konca življenja znesek, ki ni manjši od 30 evrov.
Moj nasvet bi vsekakor bil, da se obrnete na naše svetovalke, da skupaj pogledate vaš primer in dobite konkretne, za vas pomembne informacije, na podlagi katerih se boste lahko odločali. Pokličete lahko na brezplačno številko 080 23 45 ali pa nam pišete na [email protected].
Lep dan vam želim,
Pozdravljeni.
Če ste pravico do dviga pridobili pred spremembo pokojninskega načrta, potem lahko.
Lep pozdrav,