Moja mama se že tri leta bori z rakom. Zdaj je njen onkolog povedal, da zdravljenje nima več smisla in da ji bodo le še lajšali bolečine. Te so res hude, poleg tega je v zadnjih mesecih strašno shujšala. Zdaj skoraj samo leži, gre le še na WC in za mizo kaj pojest, sicer v glavnem spi, ker ima tako močna zdravila. Zdravnik mi ne želi odgovoriti na vprašanje, kako dolgo lahko mama še živi? Zelo sem razdvojena zaradi tega; čeprav me je groza ostati brez nje, si po drugi strani skoraj želim, da bi šlo hitro, ker jo tako boli. Se da vsaj okvirno določiti, kako dolgo človek še živi, ko zdravniki “dvignejo roke” in samo še lajšajo bolečine? Tri mesece? Pol leta? Eno leto? Vem, da je to odvisno od človeka do človeka, ampak neka približna merila pa menda le so. Zanima me tudi, ali ima morfij kakšno zgornjo mejo. Mama že zdaj dobiva veliko količino morfinskih pripravkov za lajšanje bolečin. Dozo ji iz tedna v teden povečujejo. Kaj bo, ko bo dosegla zgornjo mejo? Hvala lepa za odgovore.

Žal ti ne znam povedat,
je pa odvisno od posameznika.Na to ti lahko odgovori njeni zdravnik in niti on ti ne ve povedat natančno kako dolge,lahko le domneva.
To sem sama doživljala pri 17letih in vem kako je če moraš gledat kako tvoj starš umira in ima grozne bolečine in mu ne moraš pomagat.Bodi ob njej,večkrat dnevno ji reči,da jo imaš rada,stem ji boš najbolj pomagala.Ja je hudo,zelo,
a žal ni zdravila za nas,še ne,bo pa nekoč!

Prisrčne pozdrave tebi in tvoji mami!

Tudi mene zanima, ali kdo ve, če ima morfij zgornjo mejo. Povsod se bere, naj bi onkološki bolniki ne trpeli, ampak žal izkušnja moje družine ni takšna in tudi moj oče trpi velike bolečine, čeprav nenehno višajo dozo zdravil. JWHDiefh, veliko moči vam želim!

JWHDiefh, razumem vašo stisko. Jaz sem to kot 15-letnica doživljala ob svojem očetu.
Kako dolgo še – je odvisno od vrste, mesta raka, posameznega primera. Imate pa vso pravico vprašati maminega zdravnika, kaj približno lahko pričakujete…

Zelo prav je, da vaši mami postopoma povečujejo doze morfina, če trpi hude bolečine, vse dokler ne bodo prišli do takšne dnevne doze, ki bo zadovoljivo zmanjšala bolečine. Pri nekaterih bolnikih je za to potrebnih tudi več kot 1000 mg morfina na dan. Brez skrbi, zgornje doze tukaj ni. Če se doza povečuje postopoma, ni skrbi, da bi prišlo do odpovedi dihanja. Zaspanost in morebitna slabost se pa v parih tednih tudi popravita, ko se organizem navadi na neko dozo. Nekateri ljudje za lajšanje bolečin prejemajo celo 2000 mg na dan (ali celo več), pa so vseeno budni, povsem prisebni in fizično aktivni. Za normalnega človeka bi bila seveda lahko usodna že doza pod 200 mg, zato je tako pomembno, da se količina morfina povečuje postopoma. In ko dosežete dovolj visoko dozo, da se huda bolečina zadovoljivo obvlada (za večino je potrebnih precej manj kot 1000 mg/dan), to ne bo treba več kar v nedogled zviševati, brez skrbi. Občasna povišanja doze so potrebna bolj zaradi poslabšanja bolezni, kot pa zato, ker bi se bolnik sčasoma “navadil” na morfin in ta zato ne bi bil več učinkovit… To poudarjam zato, ker je moj ubogi oče odklanjal tablete morfina, ker se je bal, da potem, ko bo še bolj hudo, ne bodo več dovolj prijele… V resnici to ne gre tako in je čisto po nepotrebnem preveč trpel.

V glavnem, zaupajte zdravniku, da je treba količino morfina postopoma spraviti na dovolj visoko raven, in če bo mamo še vedno zelo bolelo, ga vsekakor tudi sami opozorite na to.
Pazite tudi nase in srečno! Zalalina, enako tudi vam.

Kot je povedala predhodnica – zgornje meje ni. Ravno zato je treba spremljat kako se starš/bolnik obnaša, da vidimo ali ga boli, ker če ga je treba količino povečati. Proti koncu lahko pride do tega, da ne bo več govorila, ker ne bo mogla… takrat bolečino ocenimo ob premikih recimo. Če se človek ob premiku roke nagrbanči npr. je to dober znak, da mu je ob premiku verjetno neprijetno, ker ga boli in tako zopet pokličemo zdravnika.

Napovedat je težko. Moji mami so rekli, da bo šlo hitro naprej, nismo pa vedeli kako hitro… sem si močno želela vsaj pol leta časa še, mogoče eno leto, pa je bilo po 2 mesecih konec. Na koncu človek tudi veliko prespi, ker je utrujen, pa zaradi močnih zdravil. Tudi ostale funkcije se spremenijo – manj vdihov na minuto, manj utripov srca na minuto, … vse se upočasni. Je pa velikokrat prišla tudi patronažna sestra na dom, ki mi je bila v pomoč kar se tiče preverjanja utripa, dajanja dodatnega morfija, dokler se ni doza v črpalki spremenila, itd.

Ker sem sama šla skozi to, vem kako hudo je.

Držite se!