Laže glede denarja in še česa
Pozdravljeni,
no na koncu sem se odločila da pišem sem. Morda dobim kak uporaben nasvet, ker res ne vem več kako ravnat v zakonu.
Torej imam moža, s katerim imava majhne otroke, oba z možem sva zaposlena. V lanskem letu sem ugotovila, da je mož lažnivec in hinavec in da je očitno njegov glavni moto: kar ne veš ne boli (to da ima to načelo mi je bilo jasno, že ko sem ga spoznala, pa dobro, marsikdo je kdaj tako ravnal). Skratka pred dobrim letom sem ugotovila, da mi prikriva, kje zapravlja denar (itak ni nikoli dovolil, da bi mu pogledala bančni izpisek), pa se nisem pritoževala, dokler ni nastal problem ker se kredit ni odplačeval, ter se niso bile 7 mesecev plačane položnice za vrtec ( sva imela tako porazdeljene stroške, da je on prispeval v proračun več, ker pač več zasluži ). Ko sem se začela poglabljati v zadevo, sem ugotovila, da je imel neke naložbe (s katerimi nisem bila seznanjena!), s katerimi je precej izgubil. Ko sva se usedla k pogovoru je nesramno dolgo tajil (in me imel za neumno, tako da sem se res spraševala s kakšnim človekom sem poročena). Bila sem neskončno nesrečna, da se je izkazal za takega, pa čeprav ,poudarjam, vem, da me ima zelo rad in jaz njega tudi, za otroke lepo skrbi, ponoči vstaja, kuha, skratka brez te hibe, ni da ni. Če ne bi bilo tega bi rekla, da smo imeli pravljico (čeprav smo živeli čisto vsakdanje življenje). Potem ko sem izsilila, da vem kaj se je zgodilo, da ne plačuje, da je izgubil denar,mi je po hudih mukah (namreč še vedno se mi ni vse seštelo in sem tako dolgo težila, da je prišlo na dan, še ostalo) priznal,d a je nekaj zapravil tudi v online casinoju (ruleta). Ker je želel popraviti zadeve, je rekel, da bo naredil kar želim in bilo mu je ful hudo, oba sva jokala in kar nekaj časa je trajalo, da sva prišla na neke normalne tire, strinjal se je s tem, da mi dopusti vpoglede v račun, pa daj jaz z njegovega računa plačujem tisti del položnic, ki spadajo v njegov del), ter se skupaj z mano udeležil zakonskega svetovanja. Menda mi ni povedal zato, ker je rekel da bi jaz čisto popenila (ampak sem mu povedala, da s tisto naložbo bi verjetno soglašala, če bi vnaprej vedela, jasno da bi bila besna, če bi naknadno izvedela, da je izgubil denar brez mojega vedenja, z gemblanjem pa seveda ne bi soglašala pod nobenim pogojem –ker glede na to da je skušal izgubljeni denar na tak način nazaj dobiti, in ga samo več zgubil ob tem pa neplačane položnice… odvisnost?). No minil je čas, jaz ga nisem neprenehoma kontrolirala, do zadnjič, ko sem slučajno ugotovila iz pošte (ki jo je mimogrede spravil), da ima 2 izvršbi (eno od zavarovalnice in eno od mobilne telefonije, sicer niso neki veliki zneski, ampak za pol plače pa je) in potem raziskujem dalje, najdem, da je gemblal (za minimane zneske cca 50 eur na mesec zapravi) že 3 mesece po tem , ko sva prvič imela »štalo« in je tedaj dejansko še hodil k svetovalki (se pravi da ježe tam hlinil vse skupaj). nakra sem bila še nekoliko dejavna in sem odkrila, da si je na nekem svojem računu (saj pravim, nisem ga non stop preverjala, se mi je zdelo preveč poniževalno) povišal limit za celo povprečno plačo in pol. Tako da trenutno sem ga postavila pod vprašanje, če mi ima kaj za povedat in je zanikal, ko sem mu pojasnila, da nekaj vem se je zgovarjal,d a sem jaz kriva, ker potem burno odreagiram, in da bo on rešil zadeve na svoj način (toliko glede izvršb, nisva pa še razčistila,da vem za gambling in limit, ker me je čisto frapiralo vse skupaj). Tako da sedaj ne govoriva (razenh nujnega glede otrok) že par dni, doma mi je grozno bit, če ne bi bilo otrok, bi se že zdavnaj spokala za kake 3 tedne na samo. Tamali otrok je tud že čisto živčen., sama pa ne vem kaj narest,kako se obnašat. na čevelj ga še ne bi rada dala, hkrati pa tudi ne vem, kako naj mu pokažem, da takega neiskrenega in zahrbtnega obnašanja ne toleriram in da sem že v prvo mislila resno. Očitno je, da ne spoštuje mojih čustev niti malo. Razen kakšen radikalen ukrep mi prav nič pametnega ne pade na misel, zato vas prosim za pomoč.
Hvala.
p.s.
Bogve kaj bi vse prišlo na dan, če bi še kaj raziskovala.
In res ne vem a sem tako grozna baba, da se mož takole laže in mi skriva, dejstvo je, da je on prvovrstni slabič (ki ga imam pač rada) ampak, kako se zaupanje povrne, nimam pojma.
Huje bi bilo edino še če izvem da me vara (niti se pa ne bi več temu čudila – je v prejšnji vezi to delal…)
Niti mi ni jasno, kako je lahko nekdo kljub vsemu temu še zares dober človek (ker je) , sam se pa sicer ima za nekoga, ki se upa vse naravnost povedat
Pozdravljena.Kot ti je že draga odgovorila, ne meči si peska v oči.Vem da ga imaš rada, praviš da je dober, da te ima rad, pa vendarle, ne bodi naslednja, ki jo bojo zaradi njegovih grehov metali iz stanovanja z otroci vred, ko bo šel predaleč.To se je zgodilo znanki in je ostala v pol ure brez vsega z otroci, minimalno plačo, tako rekoč na cesti.
Razmisli če si to želiš.
LP
No, situacijo seveda lahko obvladaš tako, da partnerja degradiraš na stopnjo otroka, prevzameš
vse finance, mu lepo daješ žepnino in srečno živite do konca svojih dni.
Pa si res želiš takega življenja? Partnerja, ki to ni?
Pa še tako bo našel način, da te izzigra, si bi že kje sposodil blazne vsote in ti prepustil odplačevanje,
saj on ne bo nosil posledic….nosili jih boste ti in otroci.
Popolnoma se strinjam z mnenji obeh predhodnic. Žal. Vse kar navajaš in kar si zaenkrat odkrila, niso majhne laži. Mislim, da so to zelo veliki alarmi, da “nekaj ne štima”. Zato se zelo utemeljeno sprašuješ, kako še zaupati. Razumem te, da ravnaš tako kot ravnaš, saj imaš ob sebi majhne otroke in si z njimi preokupirana. Čas je, da se “z metanjem peska v oči” ustaviš in čimprej poskušaš najti zase strokovno oporo in se poskušaš z otroci reševati. Partner je tvoje zaupanje MOČNO zlorabil, zato zate ni več pomembno kaj boš še morebiti odkrila, ampak da čimprej sebe ustrezno zaščitiš.
Če bi bila jaz na tvojem mestu, se o vsebini problema ne bi več pogovarjala s partnerjem. S tem mu samo še naprej omogočaš, da preigrava z besedami. Njegova dejanja pa žal govorijo drugače. Ko gredo stvari že tako daleč, kot so šle pri vaju, je običajno v ozadju zelo spretna manipulacija, ki je za prizadetega človeka in otroke lahko močno usodna. Resnica je na videz lahko zelo boleča. Čez čas pa, ko stvari spregledamo z drugega zornega kota in ko se postavimo na lastne noge, običajno ugotovimo kako je bilo soočenje s problemom za nas dobrodošlo in nadvse odrešujoče.
V podobni situaciji sem se jaz najprej odločila za strokovno pomoč. Notranje sem se odločila, da grem tudi svojo pot, če so zadeve res takšne kot so se mi nakazovale. Sprva nisem mogla dojeti, da je res tako hudo kot so to drugi videli in kot mi je bilo dano videti s strokovno pomočjo. Zato sem ob tem prepustila tudi možnosti, da me partner prepriča drugače. Pa me je prepričal bistveno o drugačnem ravnanju, kot sem ga pričakovala. V stiski spoznaš človeka, pravijo. Jaz sem spoznala, da imam opravka s skrajno negativno osebnostjo…
Že to, da si izpostavila problem, veliko pomeni. Med drugim tudi to, da ne želiš biti več zaslepljena in da ne misliš problema potiskati pod preprogo. Ko se soočimo s problemom s takim kot dejansko je, se začne pot reševanja.
Vesela sem, da imamo ta forum. Meni je veliko pomagal. Učim se tudi ob vsakem, ki se tu oglaša. Zato ostani še naprej z nami. Predlagala pa bi ti, da se nasloniš tudi na prijatelje. Rešitev bo prihajala korak za korakom. Vso srečo in topel objem ti pošiljam. Lp Odmev
Hvala za vaše odgovore.
res sva se včerj pogovorila in se je izkazalo, da limita ni zagemblal, ampak ga je zapravil za razne druge izdatke. Za nas. Saj to je res, da sebi nič ne kupi, nima dragih hobijev, izračunala sem, da je za celo leto v kazinoju zapravil 200 eur in jaz vec zapravim za obleke ali kozmetiko na leto. Limit je šel dvugnit, ker mu je zmanjkalo in ga jaz nonstop v trgovino pošiljam… saj to je res, samo je pa tudi res, da če ti nekdo ne reče, in nimaš nadzora koliko se porabi, potem pač rečeš pejd po kruh in mleko…ja pa kakšen priboljšek tudi. Ampak če je treba za to limit najemat, pač ne bomo biftkov jedli pa še česa.
Očitno mi ne more rečt, ne nimam, ne morem it, očitno se pa le brez problema zlaže v obraz. Ne razumem tega. Vsrcu sem mu že odpustila, žal ali pa na na srečo. Sicer v včerajšnjem pogovoru so bile tudi blazne nebuloze (da dobi blokado ko ga vprašam naj mi pove po resnici…sem rekla da blokada ne šteje, razen če mi ne dokaže neprištevnosti. Mislim, da moram imeti kontrolo nad stroški pa bova probala nekako vozit pa pooblastila na računih. Čeprav ne morm razumet, ko pravi,da ko je bil študent je prišparal in vedno znal z denarjem, odkar je z mano, pa ne duha ne sluha???
Pozdravljena!
Ni težava v tebi ( ko sprašuješ ali si tako grozna “baba”,da ti dec laže) temveč v njemu. Tako kot si stvari opisala kaže, da ima mož hude težave ki niso tako preprosto rešljive, da bi se lahko zgolj vsedla, malo pogovorila, se imela rada, pa bodo stvari izginile. Tvoja težava je morda, da nisi sposobna videti situacije realno, takšna kot je in da je morda niti ne želiš videti, takšno kot je v resnici.
To o čemer govoriš so verjetno zgolj prva poglavja zelo dolge zgodbe, ki se v večini primerov, če se nekaj korenito spremeni konča zelo tragično, vsaj kar se tiče premoženja, saj poznam kar precejšnje število žensk ( in moških), ki so na tak način izgubili vse premoženje ali še leta ( celo po ločitvi) odplačujejo dolgove, ki so jim jih zakuhali partnerji. Takšne stvari se odvijajo postopoma, na začetku jim na kraj pameti ni prišlo, da je kaj hudo narobe, takšni partnerji so ponavadi zelo zelo iznajdljivi pri skrivanju, razlagah za težave, ki se pojavijo in še bolj v obtoževanju drugih, zato večinoma traja zelo dolgo, da se pokaža prava slika. In takrat je ponavadi že zelo zelo zelo pozno za vse udeležene.
Kaj narediti? Tvoj mož bi potreboval strokovno pomoč, ki pa je verjetno ne bo niti poiskal, niti želel.Še najbolj verjetno bo zanikal, da ima kakršen koli problem in ti govoroil, da si zmešana, da ti ustvarjaš težave….takšnih zgodb sem prebrala in v živo srečala že toliko, da mi je res nenavadno, kako gredo skoraj v detajle po istih fazah, kako možje ( ali žene) uporabljajo skoraj dobesedno iste fraze. In kako skoraj vedno zaradi ljubezni, zanikanja…..traja res zelo dolgo, da se drugi partner kljub jasnim znakom zave, da je z možem ( ženo) nekaj res hudo narobe. Ponavadi šele takrata, ko je zavoženo že skoraj vse, kar se da zavoziti.
Skoraj edini način, da se bo kaj spremenilo je, da bo postavljen pred ultimat , ki pa se ga bo brez strokovne pomoči ali vsaj tega, da se res dodobra oborožiš z znanjem o takšnih zadevah, uspešno izmikal, vse do takrat, ko bo počilo, ker bodo stvari šle predaleč. Kdaj bo to, je odvisno od tebe, ker se ljudje, ki delujejo na tak način , kot tvoj mož ne znajo ustaviti, ne glede na to kako globoko zabredejo. Včasih jih (začasno) ustavi tudi rubež ali kazenski pregon. Dokler pa imajo s svojimi mahinacijami uspeh ( in malo posledic) skoraj ni šanse, da bi sami od sebe prenehali stopati po spirali,ki za seboj po navadi poteegne tudi vse ostale v bližini.
Morda za začetek svetujem kakšno knjigo od Sanje Rozman, ki je pisala o podobnih stvareh.
To je zgolj moje mnenje, ker nisem strokovnjakinja. Res pa je, da sem takšnih primerov srečala res ogromno.
GittaAna
Nekaj bi še dodala, da morda ne bo narobe razumljeno.
Vsak od nas je imel ža kak zastaran , neplačan račun, pa kdaj kaj prikrival partnerju. Vendar je tu veliko rdečih alarmov:
– skrivanje, laži, zanikanje težav
– gamblanje, da bi se rešil dolgov
– obtoževanje drugih
Ko pride do teh klasičnih znakov, pa se mi zdi je najbolje TAKOJ preveriti VSE, tako da vidiš kakšno je realno stanje in da veš kako odregairati. Ne glede na to, da bo iz druge strani frontalen napad, ki je razumljiv, če želi nekdo nekaj prikriti.
Zadnja zgodba žene in “čudovitega” moža, ki sem jo slišala je bil dolg milijon!!! evrov. Preden so prišle stvari na dan je mož ženo dobesedno prepričal, da je nora, da je sitna, da je čudna, da je….in ona je vedno popustila. Dokler niso na vrata potrkali rubežniki in je končno videla dejansko stanje. Danes je sama, mož je našel novo žrtev, ona pa odplačuje.
GittaAna
Čisto laično, vendar iz izkušenj bom še dodala: Ja, velikokrat sem se tudi jaz “dokončno pogovorila”, vendar se je pozneje vedno izkazalo, da sem le začasno nasedla neosnovanim obljubam… Razlika je bila le v tem, da je bil partner odvisen od alkohola…
Odvisnost od zadolženja in od iger na srečo ima enak imenovalec kot ostale odvisnosti (odvisnost od alkohola, od hrane, od interneta, ipd.), le da se slednje odvijajo v zelo pretanjenih oblikah. Alkoholika tudi drugi vidijo, da se pretirano naceja in še marsikaj… Pri prej omenjenih drugih odvisnostih pa na prvi pogled nimaš kaj videti. Kljub temu pa se začne vsaka odvisnost najprej kazati v izskrivljenem odnosu do bližnjega. V primeru, da partner ravna kot si opisala, je tu velik znak za alarm. Odvisnik običajno svoja ravnanja do skrajnosti racionalizira z raznimi dovolj verjetnimi izgovori in te s časoma celo prepriča, da si moten, nemogoč in ne vem kaj še vse. S časoma, ko “težiš” in želiš priti resnici do dna, te začne celo sovražiti. Problem je v tem, ker se prizadeti sicer zaveda, da z zadolževanjem in z zlorabo iger na srečo škodi sebi in svoji družini, da pri tem tvega svoje zdravje in ugled, vendar ne more prenehati. Kot vsak drug odvisnik celo resno razmišlja, da bo s škodljivo razvado prenehal, vendar tega ne zmore. Vedno znova ga zanese na kriva pota in žal brez zdravljenja tu ne gre. Tudi za zdravljenje se odločijo zelo redki, saj imajo ob tem še vedno dovolj moči, da lahko zmanipulirajo vse svoje bližnje in tudi strokovnjake na zdravljenju. Zgodi se celo, da partnerja raje zamenjajo, kot da bi se svoji razvadi odpovedali. Zdravljenje ni lahko, saj mora strokovna oseba strokovno obvladati tudi to področje…
Lahko se dolgo izogibamo resnici, vendar se ne moremo izogniti posledicam izogibanja resnici. Zato to ti predlagam, da si čimprej prebereš knjigo Sanje Rozman: Peklenska gugalnica. Zelo bom vesela, če boš čez čas poročala, da sem se zmotila. Srečno. Lp Odmev
Najlepša hvala za odgovor.
Minilo je nekaj časa in dobila sem širši vpogled v zadevo. Iz mojega prvega pisma izhaja problem z zasvojenostjo. Ko sem preverila celotno stanje, mislim, da gamblanje ta trenutek ni prvi in tako velik problem, kot izpostavljate – zakaj? V celem letu ja na stavah zapravil max 50. eur (sem preverila). Sedaj sva se dogoorila za to da imam jaz vpogled v vse finance in da mi on pove vse, kar je takega in kaj se je zgodilo? Komaj sem malo prišla k sebi, že na njegovem računu zagledam izvršbo in sicer od računovodskega servisa za tri neplačane položnice. Kar je rekel potem, da je poravnal in iz izpiska je bilo vidno da je res, vsaj za 2 položnici plačal, ene pa ne. Na servisu so rekli, da bodo preverili in da oni tistega niso nič prejeli, itd…
Kar je pa problem, je pa to, da sva se mi2 dogovorila, da mi bo povedal, ko se mu bo kakšna takšna stvar zgodila itd. in ko sem ga vprašala kje ima sklep o izvršbi mi gladko reče, da on ni ničesar prejel. To mi je zatrjeval cela dva dneva…meni je pa to največji problem, ker mi laže v faco, pa če ga prosim, da naj mi prizna še kar taji (pa čeprav točno poznam pravila poteka izvršbe in vročanja in je minimalna možnost, da mu res ne bi bilo vročeno oz. bi prišlo do fikcije vročitve – on ve da poznam postopke, pa kar laže…) Jaz ga sploh ne štekam. Vedno mu dam še eno šanso in mu rečem: povej mi, jaz vem, kaj je oz. da nekaj je, samo hočem to slišat iz njegovih ust! In to me najbolj boli, da kljub vsem dogovorom in prošnjam še naprej laže in pri tem ve, da me prizadane. tako da trenutno spet ne govorim z njim se delam da ga ni, spal je na kavču, ker me zdela da me ima tako za norca in za neumno: Ni problem v gamblanju ampak v LAŽEH. Da bi mi kake dolgove nakopal se niti ne bojim, ker živimo v mojem stanovanju, rekel je, da bo avto name napisal, kakega premoženja drugega pa itak nimamo. Grozno pa me boli, ker se mi je spet LAGAL. Pa ga ne morem postavit na cesto. Enostavno kljub vsemu vidim, da me ima rad (pa mi lahko še enkrat tukaj napišete, da me nima, ampak stavri niso črno bele in obenem ne verjamem, da je kdo lahko on tak igralec, bi se zmogel pretvarjati 100%, pa nima nič od tega oz. bi imel dosti več če bi mi povedal iskreno. )
Sploh ga ne morem razumet, ker sem mu rekla, da s tem svojim laganjem (in ne s tem, da ne plača računov – to bom od sedaj naprej tako ali tako prevzela jaz) uničuje našo družino in mene. Pa se zgodba ponovi. Očitno se človek res ne spremeni in bi ga streznila edino, če ga postavim pred vrata…
Zaenkrat samo ne komuniciram, in ga na nek način tako kaznujem, ker enostavno ne zmorem niti ga ne želim (še) zapustit, jaz sem imela zgodbo,da sta se starša dlje časa skoraj ločevala, dokler ni mama fejst zbolela, potem pa se je vse spremenilo in sem tedaj tako trpela, da bom najbrž še marsikatero požrla, preden bom svoje otroke spustila, da bosta živela brez očeta.
Skratka sedaj prosim, če imate kakšen nasvet glede lažnivca in ne glede odvisnosti.
Hvala +lp,
Kar se tiče laži….zakaj točno laže tvoj mož bo vedel zgolj on sam. Ponavadi pa je vzrok, da se ljudje obnašajo na tak način v izrazito nizki samopodobi, v globoko zakoreninjenih prepričanjih, da niso dovolj dobri, pametni, sposobni…..in jih je strah, da če bi povedali resnico, da jih drugi okoli njih ne bi več marali, sprejeli.
Kadar gre to že toliko čez mejo, kot v vašem primeru ( to je, da s svojimi lažmi ogroža eksistenco ali partnerski odnos) so to ponavadi tako tako globoko zakoreninjne zadeve, da tu ne pomagajo zgolj dolgi pogovori, obljube……temveč zgolj strokovna pomoč. Kako se bo nekdo soočil z lastnimi strahovi sam ( ali zgolj s pogovori z bližnjimi) če je njegov osnovni mehanizem, da laže ali prikriva tako sebi, kot drugim.
Meni bi v vašem primeru pa naj gre za odvisnost ali za laži, goreli že vsei alarmni mehanizmi. Res pa je, da sem tudi sama iz disfunkcionalne družine in sem potrebovala kar nekaj let in trdih pristankov in izkušenj, da sem začela prepoznavati, kaj je še zdravo in zgolj običajne človeške šibkosti, kaj pa je že daleč čez mejo in zahteva korenite spremembe in definitno ni zdravo ne zame, ne za partnerja.
Sama bi v vašem primeru dala ultimat, da mu sicer stojim ob strani, vendar zgolj v primeru, da se začne soočati s svojim problemom, da se pogovori s strokovnjakom ( dobrim psihoterapetvom) in za to določila konkretni datum in vsaj nekajmesečne obiske ( takšnega vedenja se ne da spremeniti z nekaj obiski pri terapevtu) Tudi če sam meni, da to ne potrebuje, mu recite, naj to stori vsaj za družino, za otroke.
. Če tega ne bi želel potem bi zahtevala, da se razideva vsaj za toliko časa, da se res sooči s temi težavami. Tudi pri vas doma je šele bolezen povzročila, da sta se straša streznila in da so se stvari obrnile na bolje. Dokler boste vi prevzemali vse odgovornosti namesto njega, dokler bodo dovolj le njegove obljube, za katere pa verjetno že oba vesta, da jih ne more izpolniti, do takrat se verjetno ne bo nič spremenilo.
Res pa je, da se moraš ob ultimatu tudi sam soočiti z možnostjo, da boš odkril, da bo tvoj partner namesto družine raje izbral svoje drame. Vendar imate v primeru, da spremebe za nadljevanje odnosa zahtevate, vsaj realno možnost, da bo do tega res prišlo.
GittaAna