Po 3 letih zveze, v kateri sem bila zelo srečna, me je kar naenkrat pustil fant … Brez predhodnih opozorilnih znakov, zato sem še toliko bolj v šoku. Zelo me daje psiha, stiska in duši me, da ne morem jesti, čeprav bi rada in se trudim. Že prej nisem bila debela (167 cm, 55 kg), zdaj sem v osmih dneh izgubila 8 (!) kg. Nisem anoreksična, ker vem, kaj je anoreksija, ampak preprosto ne morem jesti. Trese, duši me med spanjem. Zjutraj s težavo pojem normalen obrok, čez da pa ne spravim vase drugega kot kak jogurt in mandarino. Žalostno pa je, da sploh ne čutim lakote, fizične energije imam ogromno in lahko počnem vse.

Imam 25 let. Prosim, pomagajte, ker me skrbi za zdravje.

Pozdravljena,

uf, tvoje pismo me je kar zmrazilo. Boga, res ti ne more biti lahko. Razhod je težak že če ga pričakuješ, če ga ne in ne slutiš je šok še toliko večji. V bistvu obučtki, ki jih opisuješ so povezani z razhodom, ki si ga navedla. Glede na vse opisano bi rekla, da si zapadla v depresijo, ki je še na začetku – neješčnost, dušenje kaže na tesnobo, pomanjkanje volje za vse tudi za hrano in verjetno je še kaj kar nisi omenila. V takem trenutku je dobro, da imaš ob sebi nekoga, ki ti pomaga s svojo podporo, da se ne zapiraš med štiri stene, temveč čas skušaš preživeti s prijatelji, počneš stvari, ki si jih imela rada, poišči si pa tudi pomoč. Predlagam ti, da v zdravstvenem domu v svojem kraju greš do psihologa s katerim se boš lahko pogovorila o svojih stiskah. Kajti šok je bil zate zelo velik. Tega se zavedaš tudi sama, to je jasno razvidno iz tvojega pisma. In zavedaš se tudi posledic – drastično upadanje telesne teže, ki lahko privedejo v neželene probleme. Ne bi bilo slabo, če obiščeš tudi osebnega zdravnika.
Razhod je težek za vsakogar. Proces žalovanja je različno dolg, pomembno je,da si ga dovoliš, vendar tudi, da v tem obodbju poskrbiš zase najbolje kar lahko. Poskusi se prisisliti jesti, če gre, vendar v vsakem primeru pojdi na pogovor (lahko tudi daljše svetovanje), ker to kako se odzivaš na razhod s fantom je sicer po eni strani običajno, po drugi strani pa ni treba, da si v tem sama. Poišči si pomoč, podporo, da boš lahko izrazila čustva, misli, ki so v tebi.
Želim ti vse dobro,

z najlepšimi pozdravi,

Tatjana

http://med.over.net/forum5/read.php?43,8218834

Tatjana, hvala za odgovor. Naj pa omenim, da že nekaj let jemljem Cipralex (proti depresiji) ki mi je ves čas odlično pomagal, zdaj pa mi več ne. Upam, da se bo morda oglasila še kakšna s podobno težavo, da se skupaj spopademo s to težavo.

Potrebovala boš čas, da se soočiš z razhodom. Če že nekaj let jemlješ zdravila proti depresiji in ti trenutno ne pomagajo, je razlog lahko tudi to, da je to pač izredno velik stres in to ne pomeni, da ne delujejo zdravila, ampak, so ta občutja normalna. Je pa dejstvo, da je depresija bila že prej prisotna razlog več, da greš nazaj k psihiatrinji in ji opišeš trenutne težave, vendar poleg tega tudi še h kakšnemu psihologu na pogovor. Ne zanemari dejstva, da je to izredno težko obdobje zate. Občutki sami od sebe ne bodo izginili, potrebujejo svoj čas in prostor, dobro je, da jih z nekom podeliš, ki ti bo pomagal videti realno sliko in te podpreti v občutkih, ki se prebujajo v tebi. Upam, da bo še kdo podelil s teboj svojo izkušnjo in da boš dobila to kar iščeš.

Vse dobro ti želim,

Tatjana

zakaj če se imel preveliko kolikočino želočne kisline
ko sem nehal jesti tablete da nimam pravega apetita
nevem kaj naj storim

Predlagam ti, da se glede tega posvetuješ z osebnim zdravnikom oz. zdravnikom, ki ti je zdravljenje predpisal.

LP

Tatjana