Živjo, že kar nekaj let nazaj sem ugotovila da sva jaz in moje življenje pošteno potrebna spremembe. Problem pa je, da eventuelno vedno pristanem na isti točki s starimi navadami ali pa je še slabše… zato me zanima ali človek sploh lahko spremeni svoje vzorce čustvovanja, obnašanja, razmišljanja? Predvsem pa me zanimao vaše izkušnje če vam je kaj takega uspelo – na kakšen način ste se tega lotili, koliko časa je potrebno in ali so pozitivne afirmacije in knjige za samopomoč lahko učinkovite na dolgi rok?

lp kuku

Zdravo.

Je možno, pa vendar v popolnosti (verjetno) ne.

Kar nekaj nas je, kar pišemo drugače na MŽ Čveku, ki smo to dali čez, spremembe v življenju in osebnosti.

Zase ti lahko rečem, da je sprememba prišla ob veliki bolečini, oz. takrat so se spremembe začele bolj zavestno dogajat.
Sicer pa se ljudje spreminjamo skozi celo življenje.

Ne vem, kaj pa si predstavljaš kot spremembo. Kaj bi morala spremeniti? Prepričanja? Okolje? Vzorce obnašanja, čustvovanja… Stvari so tako prepletene, in dosegljive kvečjemu na dolgi rok.

Pa vendar, začetek je pravzaprav to, da veš, kaj ne želiš, in kaj želiš.

A-ja, lahko posežeš po kakšni knjigi. Vendar samo nekaj prebranih strani še ne bo spremenilo tebe, kaj šele tvoje življenje. Jaz sem začela z http://www.filargo.com/zavedanje-978-961-6123-41-9

Ko boš njega razumela, boš razumela marsikaj o sebi.

Seveda se, čuda se da. Ampak samo branje še nikogar ni nikamor premaknilo. Potrebno se je najprej zavedati, kaj nas v življenju vodi, da lahko potem tisto spremenimo. Po mojih izkušnjah so lastna prepričanja o svetu, sebi, o tem kako se kažemo drugim, kaj s tem povzročamo, kaj si želimo od drugih in kako bi to dosegli. Potrebno je biti željan spremembe in za to tudi kaj narediti, tudi v praksi. Ko spremeniš prepričanja, te tako ali tako ta sama popeljejo skozi prakso, ki lahko prinese povsem drugačne rezultate, kot tista s starimi prepričanji. Traja pa lahko leta in leta, kot je rekla It, pa rastemo itak celo življenje, eni bolj, drugi manj, odvisno koliko se res želimo učiti. Življenje je šola, polna izpitov.

Da bi se spremenil kaj vem iz osebe, ki zna zajokati v nek trd kamen, se verjetno človek tako nikdar ne spremeni. Tudi, če je človek ob kakšni priliki postal jezen ali se je uprl nečemu, se verjetno tudi ne spremeni človek do te mere, da bo kar naenkrat hodil ob vsem mogočim situacijam kar nasmejan in se bo požvižgal na vse. Morda se nauči le drugačnega reagiranja, če je spoznal, da mu neko reagiranje prej ni prineslo željenega učinka. Morda skozi izkušnje postaneš manj dovzeten za besede, pripombe, ki so se te prej dotaknile, pa se te kasneje ne v takšni meri, da bi bil ob tem prizadet, razočaran. Ker postaneš bolj odporen na vse skupaj.
Vse spremembe ponavadi pridejo, ko si jih človek želi in kadar dogodki vplivajo na človeka do mere, da se ob tem spremeni tudi razmišljanje. In vse to se začne v glavi. In kadar človek sam želi. In ne, kadar to želijo drugi.
Knjige kot takšne nimajo slabega namena, samo če samo bereš in čakaš na čudež, sprememb ne bo. Ker je bilo že dostikrat opaženo, da ljudje pravijo, saj sem ravnal tako kot piše v knjigi, vendar, ko se je znašel v situaciji, mu tista teorija ni kaj dosti pomagala. Tako so knjige morda bolj pripomoček za tiste, ki so dovolj utrdili tudi svojo podzavest, ki je potem usklajena tudi z zavestjo.
Kadar prideš do točke, ko si želiš sprememb, je na vrsti vsaj samodisciplina in vztrajanje. Na dolgi rok se obrestuje, če vztrajaš. Na kratki pa tako kot pri hitrih dietah nič ne postane dolgoročno.

KUKU11… oziroma vsi, ki to berete…

Zagotovo vsi vemo, da obstajajo neštete metode za spreminjanje našega življenja in tovrstne metode so dostopne na vsakem koraku, vendar odločilna je odločitev, DA se želimo zares spremeniti.

Vendar stvar ni preprosta. Najprej moramo definirati, kaj sploh želimo spremeniti. Potem se pojavi vprašanje, ali je sploh možno ali vmesno spreminjati nekatere komponente svojega življenja. Tukaj smo seveda pri predstavah o svetu in svoji poziciji v svetu, s čemer so imeli filozofi nemalo dela, ki pa ga sploh niso zaključili (za nas), temveč nam le utrli pota, po katerih naj hodimo mi, ki se sprašujemo o ‘smislu življenja’ (kar se v nekem trenutku svojega življenja vprašamo najverjetneje vsi).
No, s koncepti pa si ne moremo pomagati zares, saj nas le usmerjajo. Če pa smo ‘usmerjeni’, to še ne pomeni, da imamo konstantno voljo hoditi po začrtani poti, saj nam tukaj začnejo nagajati poželenja, ki jih ni lahko kontrolirati.
Gre torej za kontrolo, ki jo želimo vzpostaviti nad svojim delovanjem. V osnovi gre za disciplino duha, ‘Disciplino kičme’.

V kar vlagamo, tam se dogajajo procesi mišljenja. Kjer se dogajajo procesi mišljenja, tam lahko (za-)sledimo spremembe. To je naša evolucija, ki vsake toliko časa naredi velik korak, ko se zaveda nujnosti aktivnega usmerjenega delovanja.

Sama želim spremeniti ‘slabe navade’, pa mi to skozi leta bolj ali manj uspeva. Iščem vzrok slabih navad in ga prepoznavam v neveščosti uživati življenje na sončen način. Moj užitek življenja je mračnjaški, kot slovenska poezija.

Kuku11…tudi sama se že leta in leta želim korenito spremeniti… pa vedno znova ugotavljam, da se nisem zares pripravljena odreči nekim malomarnostim duha… mislim, da je začetek spremembe odvisen od tega, ali smo dovolj rahločutni in če prepoznamo pravi trenutek, ko je situacija zrela zanj.

Drugič več, ko bom prišla do čudežne rešitve…hehe…če jo pa kdo pozna – don’t hesitate to inform me!

‘Live long&prosper’

Največja ovira pri spremembah so razni izgovori, ki jih najdemo za vsako svoje dejanje, pa čeprav nam samo dejanje ni všeč, še vedno najdemo “dober” razlog, da ostajamo pri starem.
Na takšen način se vrtimo v svojem začaranem krogu lastnih izkušenj, prepričanj in idej, ki smo jih s svojim umom ustvarili. In to predvsem zaradi varnosti.
Saj je stara pot, pa čeprav “luknjasta”, veliko bolj varna, kot pa če izberemo novo pot, ki je nam še nepoznana.

Špica, živjo, lp kuku.

kuku11 si želi spremembe; vzorcev čustvovanja, obnašanja in razmišljanja, preoblikovanja same sebe in svojega življenja, svojih starih navad in razvad, vzrok domnevno izredno negativni vzorci in vplivi iz otroštva. Gre za ponavljanje vzorca varanja, domnevam… Na dolgi roke, kajne. Če da, reci kuku, DA.

Drugače pa, tako na splošno in na hitro, kot si na splošno zastavila ti, je tvoj problem videti takole;

Splezaj na Šmarno goro in poglej jesensko pokrajino, ki se koplje v soncu, barje spodaj, hribe v ozadju, s snegom pokrite planine, potoke, reke, travnike, gozdove, jase,…, vse to. Potem premisli tole; kako je tole nastalo, ter kako in kako hitro se lahko videz tega spreminja. Ugotoviš, da je nastajalo zelo dolgo in predvsem, z velikimi tektonskimi premiki, npr. dvig Alp in vsega tega področja, ki ga zreš iz tam gor, z velikimi klimatskimi spremembami, npr, brušenje dolin z ledeniki, preoblikovanje pokrajine z silami vode iz ledenikov in vodotokov…, skratka, na delu so bile velike in mogočne sile, ki so ustvarile in ki spreminjajo obličje površja pokrajine, ki jo vidiš. Ti sprašuješ, v prenesenem smislu, kako bi se dalo to, kar vidiš pred sabo, preprosto in na hitro in neboleče spremeniti v nekaj drugega.. Veš kako?
S ponovnimi tektonskimi premiki in ogromnimi klimatskimi spremebami, z nečim vsaj tako velikim, kakor so bile velike sile, ki so povzročile nastanek tega. Upam, da razumeš, kaj ti hočem s prispodobo povedati. Torej…

S človekom, njegovo duševnostjo in njegovim delovanjem je podobno. V otroških letih se vanj, v njegovo notranjost, v dušo, zariše, zapiše vse, kar ga doleti, kar vidi, sliši, začuti ali doživi predvsem v svoji družini, najsi bo to veliko ljubezni, sreče, varnosti, topline in vsega lepega in dobrega, kar otrok potrebuje ali pa veliko hudega, trpljenja, zapostavljanja, sovraštva, prepirov in varanja med staršema, pomanjkanje ljubezni, varnosti, vsega negativnega, kar v življenju otroka ne bi smelo obstajati… Zapiše se lahko neopazno, nezaznavno, nevsiljivo, a močno in za vedno ali pa na grob in zelo krut zelo način, s tektonskimi premiki v otrokovi duševnosti, oboje pa je neizbrisno in človeka spremlja vse življenje, in določa njegovo ravnanje pozneje, kot računalniški program. Če so negativni vplivi trajali leta, desetletje in več, so se začeli že v zgodnjem otroštvu in se nadaljujejo še v mladostniški dobi, pustijo hude in trajne posledice in določajo človekovo ravnanje v odrasli dobi. Ti zapisi v duševnosti človeka oblikujejo in nezavedno usmerjajo kot program, po katerem se ravna. Če so vzorci, program bili hudo negativni, se človek lahko zaveda, da ne dela prav, se celo zaveda, kaj je morebiti lahko vzrok tem negativnemu ravnanju, a si sam ne more kaj dosti pomagati, da bi se spremenil. Program je močnejši od želje po spremembi programa. Razumeš, kuku? To lahko spremenijo le velki tektonski premiki v človeku, ki jih človek sam nad sabo ni sposoben izvesti, za ta korak potrebuje pomoč strokovnjakov.

Veliko je že, če se tak človek zave, da nekaj ni v redu, kot si se ti. Predpostavljam, da tu ne govorimo o odvajanju od kajenja, pa še pri odvajanju od tega ima človek sam hude težave z uresničitvijo trdnih sklepov. Predpostavljam, da gre za resne, hude in kompleksne težave. Običajno se človek zave svojih težav, če se mu pripeti nekaj zelo hudega, kar ga zamaje v samih temeljih, da začne razišljati, da bi spremenil sebe v svojem jedru. Takrat sklene, trdno sklene, da se bo spremenil. Se je tebi to zgodilo, kuku11? Pa je tisto v tebi, nezavedni program, po katerem se ravnaš, močnejši od vseh tvojih trdnih sklepov, kajne, kuku11? Ti se hočeš spremeniti, postati drugačna vzorcev čustvovanja, obnašanja in razmišljanja, preoblikovanja same sebe in svojega življenja, svojih starih navad in razvad… Ti bi rada postala nekdo drug! Branje knjig je lahko človeku s temi problemi v pomoč, da se zave stanja, da morda sam ugotovi, kaj je bilo tisto, kar se je tako negativno zapisalo vanj in kar ga sili v negativno ravnje, pa še to ne zmore vsak sam, se zavedati tega. Trdni sklepi kot vidiš, ne zadoščajo, kuku. Pravijo, da je s trdnimi sklepi tlakovana tudi pot s pekel. Trdni sklepi, močna volja in želja po spremebi ni dovolj za preoblikovanje in tektonske premike v duševnosti, ni dovolj za spremembo vzorcev vzorcev čustvovanja, obnašanja in razmišljanja, preoblikovanja same sebe in svojega življenja, svojih starih navad in razvad, če so te zelo hude, škodljive in negativni program zanje zapisan neizbrisno globoko. Program, po katere človek ravna in ponavlja negativne vzorce, je neprimerno močnejši od vsake močne volje in želje po spremembi. Branje knjig za samopomoč je kot opazovanje in študiranje pokrajine s Šmarne gore – ne bo jo spremenilo, čeprav na ta način lahko izveš, zakaj je taka, kot je. Na dolgi rok potrebuješ za spremembo vsega, kar si naštela…, več od branja knjig, trdnega sklepa in močne volje, vse to je nujno potrebno, a ni dovolj.

Menim, da za željene spremembe nujno potrebuješ strokovno pomoč in nasvete terapevta, ki te bo vodil od iskanja vzrokov do zmanjšanja ali do rešitve tvojih težav. Vesel sem, da si se sama dokopala do spoznanja, da se želiš spremeniti. Loti se tega zapermej resno in z vso močjo in neomajno verjemi v uspeh. Tektonski premiki zahtevajo izredno veliko, nadčloveško moč in znanja in sama tega ne boš zmogla. Za spremembo vsega naštetega ne obstaja enostavna instant rešitev, ki jo izvedemo po navodilih in receptih iz knjige Naredi sam.

kuku11, povej sedaj, za kaj konkretno gre pri tebi, povej svojo zgodbo, če mi je nisi že…

Marinec, lepo razumljivo in slikovito si tole zapisal. Strinjam se z vsakim stavkom.

Res je. Bolj varna pa je zato, ker se nam, ko smo hodili po njej, ni zgodilo nič slabega, vsaj ne strašno slabega. Hkrati pa tudi nič dobrega, nič novega.
Sicer je pa z nevarnostjo tako. Nič ni narobe, če se bojimo. Narobe je, če zaradi tega ničesar ne ukrenemo, če ostajamo na mestu. Saj to pomeni, da ne predvsem zaupamo vase, svoje sposobnosti in svojo presojo. Včasih se bojimo storiti nekaj samo zaradi napačnih prepričanj, ko stvari vidimo drugačne, kot v resnici so in potem nam ta prepričanja preprečujejo, da storimo korak naprej.
Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. To pomeni, da se iz izkušnje, ko nas je pičila kača, nismo naučili pravih stvari, zato smo ustvarili v svoji glavi prepričanja, ki nam preprečujejo, da bi se dotaknili stvari, ki v resnici sploh niso nevarne.

Zanima te sprememba na dolgi rok, mene pa na kratki rok po enem tednu zanima, kaj vse gre narobe, da si želiš poštene spremembe?

… kaj je resnično spremenilo moje gledanje na spreminanje samo te dni – tvoj zapis marinec! Hvala, še več tovrstnih razmišljanj in nasvetov ali napotkov si želim. Sicer mi delo z lastnimi programi ni tuje, vendar tvoj zapis me je še enkrat spomnil, kako zelo resna odločitev je življenska sprememba. Z metaforo tektonskega premika si povedal vse, kar pa ne bi prišlo do izraza, če ne bi bil mojster besed.

Vendar, ko smo enkrat tako daleč, da se zavedamo potrebe spremembe (v tej fazi sem jaz), ko smo se resnično zavestno in brez iluzij nenadnega napredka odločili za spremembno ter ko imamo zagotovo dovolj energije, volje in so nam okoliščine naklonjene, potem je nekaj najbolj zahtevnega najti pravega strokovnjaka za svoje spreminjanje. Sama sem se podala na novo pot pred nekaj leti, zavoljo tega spremenila tudi geografijo in delo, zapustila znano okolje in bila pripravljena na vse ali nič ‘začeti znova’ v okviru neke alternativne, vendar izjemno uspešne ekološke in duhovne skupnosti, pa vendar – to je bila, kot spoznavam sedaj, le eksperimentalna faza novega začetka, proti kateremu plujem.

Bliža se Novo leto in takrat si je dobro napisati, kaj želimo storiti v naslednjem letu. Iskanje pravega ‘strokovnjaka’ za lastno korenito spremembo bo zagotovo v mojem zapisu. Še prej pa ustvarjam pogoje spremembe – si nabiram energijo: ne razmetavam energije in pozornosti za druge, kot sem to počela leta in leta, ko je vsa dinamična energije šla za prijatelje, katerih probleme sem (uspešno) reševala, da se mi še danes zahvaljujejo. Zadoščeno mora biti vsemu temu, preden najdemo strokovnjaka, takšne ali drugačne vrste. Ali bolje – kot pravijo v svetu šamanov: ‘Jaz ne iščem, jaz najdem’.Zato mislim takole: ko bom pripravljena, bo prišel tudi ‘strokovnjak’. Imam pa še dosti dela do takrat…tega se zavedam.

Način razmišlanja moraš spremeniti šele potem nastopijo spremembe.

Čisto nič drugega.

Simpl kot pimpl.

Špica, živjo, lp kuku.

kuku11 si želi spremembe; vzorcev čustvovanja, obnašanja in razmišljanja, preoblikovanja same sebe in svojega življenja, svojih starih navad in razvad, vzrok domnevno izredno negativni vzorci in vplivi iz otroštva. Gre za ponavljanje vzorca varanja, domnevam… Na dolgi roke, kajne. Če da, reci kuku, DA.

Drugače pa, tako na splošno in na hitro, kot si na splošno zastavila ti, je tvoj problem videti takole;

Splezaj na Šmarno goro in poglej jesensko pokrajino, ki se koplje v soncu, barje spodaj, hribe v ozadju, s snegom pokrite planine, potoke, reke, travnike, gozdove, jase,…, vse to. Potem premisli tole; kako je tole nastalo, ter kako in kako hitro se lahko videz tega spreminja. Ugotoviš, da je nastajalo zelo dolgo in predvsem, z velikimi tektonskimi premiki, npr. dvig Alp in vsega tega področja, ki ga zreš iz tam gor, z velikimi klimatskimi spremembami, npr, brušenje dolin z ledeniki, preoblikovanje pokrajine z silami vode iz ledenikov in vodotokov…, skratka, na delu so bile velike in mogočne sile, ki so ustvarile in ki spreminjajo obličje površja pokrajine, ki jo vidiš. Ti sprašuješ, v prenesenem smislu, kako bi se dalo to, kar vidiš pred sabo, preprosto in na hitro in neboleče spremeniti v nekaj drugega.. Veš kako?
S ponovnimi tektonskimi premiki in ogromnimi klimatskimi spremebami, z nečim vsaj tako velikim, kakor so bile velike sile, ki so povzročile nastanek tega. Upam, da razumeš, kaj ti hočem s prispodobo povedati. Torej…

S človekom, njegovo duševnostjo in njegovim delovanjem je podobno. V otroških letih se vanj, v njegovo notranjost, v dušo, zariše, zapiše vse, kar ga doleti, kar vidi, sliši, začuti ali doživi predvsem v svoji družini, najsi bo to veliko ljubezni, sreče, varnosti, topline in vsega lepega in dobrega, kar otrok potrebuje ali pa veliko hudega, trpljenja, zapostavljanja, sovraštva, prepirov in varanja med staršema, pomanjkanje ljubezni, varnosti, vsega negativnega, kar v življenju otroka ne bi smelo obstajati… Zapiše se lahko neopazno, nezaznavno, nevsiljivo, a močno in za vedno ali pa na grob in zelo krut zelo način, s tektonskimi premiki v otrokovi duševnosti, oboje pa je neizbrisno in človeka spremlja vse življenje, in določa njegovo ravnanje pozneje, kot računalniški program. Če so negativni vplivi trajali leta, desetletje in več, so se začeli že v zgodnjem otroštvu in se nadaljujejo še v mladostniški dobi, pustijo hude in trajne posledice in določajo človekovo ravnanje v odrasli dobi. Ti zapisi v duševnosti človeka oblikujejo in nezavedno usmerjajo kot program, po katerem se ravna. Če so vzorci, program bili hudo negativni, se človek lahko zaveda, da ne dela prav, se celo zaveda, kaj je morebiti lahko vzrok tem negativnemu ravnanju, a si sam ne more kaj dosti pomagati, da bi se spremenil. Program je močnejši od želje po spremembi programa. Razumeš, kuku? To lahko spremenijo le velki tektonski premiki v človeku, ki jih človek sam nad sabo ni sposoben izvesti, za ta korak potrebuje pomoč strokovnjakov.

Veliko je že, če se tak človek zave, da nekaj ni v redu, kot si se ti. Predpostavljam, da tu ne govorimo o odvajanju od kajenja, pa še pri odvajanju od tega ima človek sam hude težave z uresničitvijo trdnih sklepov. Predpostavljam, da gre za resne, hude in kompleksne težave. Običajno se človek zave svojih težav, če se mu pripeti nekaj zelo hudega, kar ga zamaje v samih temeljih, da začne razišljati, da bi spremenil sebe v svojem jedru. Takrat sklene, trdno sklene, da se bo spremenil. Se je tebi to zgodilo, kuku11? Pa je tisto v tebi, nezavedni program, po katerem se ravnaš, močnejši od vseh tvojih trdnih sklepov, kajne, kuku11? Ti se hočeš spremeniti, postati drugačna vzorcev čustvovanja, obnašanja in razmišljanja, preoblikovanja same sebe in svojega življenja, svojih starih navad in razvad… Ti bi rada postala nekdo drug! Branje knjig je lahko človeku s temi problemi v pomoč, da se zave stanja, da morda sam ugotovi, kaj je bilo tisto, kar se je tako negativno zapisalo vanj in kar ga sili v negativno ravnje, pa še to ne zmore vsak sam, se zavedati tega. Trdni sklepi kot vidiš, ne zadoščajo, kuku. Pravijo, da je s trdnimi sklepi tlakovana tudi pot s pekel. Trdni sklepi, močna volja in želja po spremebi ni dovolj za preoblikovanje in tektonske premike v duševnosti, ni dovolj za spremembo vzorcev vzorcev čustvovanja, obnašanja in razmišljanja, preoblikovanja same sebe in svojega življenja, svojih starih navad in razvad, če so te zelo hude, škodljive in negativni program zanje zapisan neizbrisno globoko. Program, po katere človek ravna in ponavlja negativne vzorce, je neprimerno močnejši od vsake močne volje in želje po spremembi. Branje knjig za samopomoč je kot opazovanje in študiranje pokrajine s Šmarne gore – ne bo jo spremenilo, čeprav na ta način lahko izveš, zakaj je taka, kot je. Na dolgi rok potrebuješ za spremembo vsega, kar si naštela…, več od branja knjig, trdnega sklepa in močne volje, vse to je nujno potrebno, a ni dovolj.

Menim, da za željene spremembe nujno potrebuješ strokovno pomoč in nasvete terapevta, ki te bo vodil od iskanja vzrokov do zmanjšanja ali do rešitve tvojih težav. Vesel sem, da si se sama dokopala do spoznanja, da se želiš spremeniti. Loti se tega zapermej resno in z vso močjo in neomajno verjemi v uspeh. Tektonski premiki zahtevajo izredno veliko, nadčloveško moč in znanja in sama tega ne boš zmogla. Za spremembo vsega naštetega ne obstaja enostavna instant rešitev, ki jo izvedemo po navodilih in receptih iz knjige Naredi sam.

kuku11, povej sedaj, za kaj konkretno gre pri tebi, povej svojo zgodbo, če mi je nisi že…
[/quote]

Poiskala in dalje posredovala sem te tektonske premike.
Veš, kaj od prebranega, sem si tudi jaz zapomnila. 🙂