Pozdravljeni
Nekaj let imam “prijateljico”(v narekovaju zato, ker ne vem, ce to sploh se je), s katero smo se srecevale vsaj enkrat na dva tedna. Nato sva cez zimo in spomladi to stopnjevali do srecanaj veckrat na teden. V teh letih sem nekako opazila, da zamenjuje krog znancev, prijateljev. Ker imam sama svoj ostali krog prijateljev zelo dolgo, mi je bilo njeno ravnanje malo tuje. Ampak vsak mora sam vedeti. Potem je pa prislo do konflikta, ker mi je prepovedala govoriti ali se druziti z eno, z katero sedaj tudi ona noce imeti stika. Pojasnila ni prevec, samo da je hudobna zenska in da bo preko mene potem ta izvedela stvari o njej. Zelo sem bila presenecena, iritirana in nisem nic razumela. Ker sva z to tretjo res se enkrat komunicrali, mi je “prijateljica” potem po telefonu ocitala, kako da imam se vedno kontakt, tako da sem se zacela branit, ker res ne vem zakaj pa jaz ne bi smela govoriti s komer bi hotela in ji potem v jezi rekla, da mi je moj moz rekel, kdaj bo tudi mene tako zavrgla kot ostale (kar mi je tudi res rekel pred nekaj casa). No tu je bilo pa heca konec in mi je res prekinila vezo in ni vec hotela govoriti z menoj. Popolnoma sokirana sem tako obstala in nisem vedela kaj narediti. Kako reagirati, ce ti nekdo prepove druzenje z nekom?
Cez pet dni po tem “incidentu” pa sva obe bili povabljeni k cetrti prijateljici, ki je imela rojstni dan. Nekako je nisem mogla poklicat, ker sem se cutila prizadeto, ona me pa tudi ni. Ker bi se lahko skupaj peljali do te cetrte, je potem le moj moz poklical dan prej in vprasal, ce gremo skupaj, da bi izvedel, da ona in se ena ne gresta. Ponovno udarec po glavi. Sem preobcutljiva, kako bi morala takrat reagirati? Koga je pravzaprav hotela kaznovati, ker ni sla? Torej sem imela se toliko bolj slabo vest, kako sem jo lahko jaz tako “prizadela”. Poskusam razumeti, pa mi ne gre!
Cez tri mesece po “incidentu” sva se pogovarjali, vendar nisem dalec tako retoricno dobra kot ona, tako, da me je “zmlela” vsaj meni se je tako zdelo, ceprav se vedno ne vem, kaj sem naredila tako narobe in me je ta “krivica” prizadela, oziroma me se boli. Sedaj se obcasno enkrat na mesec pokliceva ali vidiva. Povabila sem jo na rojstni dan, pa mi ni niti cestitala – je rekla, da je pozabila da ga imam, ker je bila prezaposlena. Zakaj? Kaj bi bil razlog?
Ker se bojim ponovnega razocaranja sem zelo previdna. A bi bilo dobro, da se se enkrat pogovoriva, in kako? Oziroma kako naj to sama predelam?
Lep pozdrav

Pozdravljeni eemmaa!

berem vašo zgodbo in se sprašujem- ali vam je resnično toliko do stika ali celo “prijateljstva” z osebo, ki vam vzbuja občutke krivde, prepoveduje druženje z drugimi, vas na nek način kaznuje…Ali si res želite takšno prijateljico? Verjamem, da vam ni vseeno, saj se drugače ne bi ukvarjali s tem do tolkšne mere in bili prizadeti zaradi njenega odnosa do vas.

Težko vam rečem kako ravnajte, saj te osebe ne poznam. Se splača še truditi in vlagati energijo v ta odnos? Ali je bolje to energijo usmeriti drugam? Ne vem kako boste ravnali vi, vem pa da sama ne bi več vlagala v takšen odnos. Seveda pa mogoče ne vem vsega.

posvetite se sebi in tistim odnosom, ki vas bogatijo in osrečujejo,

lep pozdrav,

Bernarda

Hvala!
pravzaprav ste pravilno razbrali, da mi trenutno res ni do stika z njo, ker sem nekako prevec prizadeta. Je pa zame to nekaj novega, ta razdvojenost in je zame nekaksen poraz. Kar me tudi ne pusti povsem ravnodusno in si ocitam, da nisem naredila dosti in prav in da sem preobcutljiva…
Pustimo casu cas, bom videla kaj bo prinesel…
Lep pozdrav Ema

Spoštovana ema,

z vami ni nič narobe. Včasih je dobro pustiti času čas. Poslušajte sebe, postavite se zase,

vse dobro,

lp

Bernarda