Lep pozdrav,

obračam se na vas, ker me zanima par stvari. Že od nekdaj sem imela nekakšen sram pred spolnostjo, svojim telesom in ne vem ali je to posledica bolj cerkvene vzgoje ali kakšne zlorabe? Spomnim se namreč v prvem razredu, da sta me dve sošolki zelo ponižali in prizadeli, saj me je močnejša dvignila, druga pa mi je potegnila hlače dol tako, da me je cel razred videl spodaj brez in vsi so se smejali. Vem, da me je bilo tako sram, da nisem nobenemu povedala, ko sem prišla domov iz šole in sem samo jokala v svoji sobi. Je možno ta dogodek smatrati kot neke vrste spolno zlorabo?
Že celo življenje imam občutek, da se mi je nekaj hudega zgodilo v otroštvu, vendar se ne morem spomnit kaj bi lahko to bilo. Že od nekdaj sem prestrašena, nesamozavestna, ampak se trudim in delam na sebi. Rada bi razčistila zakaj, kako, saj imam težave s strahom, paniko in jemljem antidepresive že vrsto let. Po eni strani pa ne vem, če je pametno ”vrtat” v preteklost, saj je treba delati na sedanjosti.

imam zelo ljubečega fanta in rada bi, da bi se bolj prepustila v spolnosti in rešila zavore v sebi.

Hvala za vaše odgovore!

Pozdravljena!

Vsako poseganje v našo intimo ob kateri zaznamo sram, nelagodje, posmehovanje in občutek manjvrednosti, se odraža v vsakdanjem življenju in nas zaznamuje. Eni ljudje to potlačijo ob takem dogodku globoko v podzavest, eni se tega zavedajo, spet tretji ignorirajo vse to. Pri tebi je delno se ” odložilo ” globoko v podzavest in ” čaka ” da se vsega tega spomniš. Zato imaš vseskozi občutek, da se ti je nekaj zgodilo. Možgani sami ti bodo ” sporočili ” kdaj je čas, da se začenjaš vsega spominjati in greš na POT po svoji preteklosti. Ne bo lahko in bo travmatično. Zakaj imaš strah, paniko, si prestrašena sprašuješ? Po vsej verjetnosti zato, ker se nekega nezavednega vzorca bojiš ( avtomatično ti blokirajo možgani ), bojiš se prepuščenosti sami sebe, bojiš se nečesa novega / drugačnega ! Tako je pri nas vseh. Vsega tistega kar nam je znano se ne bomo bali, bojimo se pa nečesa novega / nepoznanega ! Antidepresivi so samo odraz tvoje notranjosti, ki je šibka. To seveda ni nič tragičnega, da slučajno ne boš vzela te besede za slabo. Kako si lahko pomagaš ? Najprej s kakšno knjigo, npr. POGUM ZA OKREVANJE ali pa knjiga NEMI KRIKI SPOLNE ZLORABE IN NOVO UPANJE. Obe sta težki in naporni knjigi, vendar zagotovo pomagata. Ob prebiranju knjige se lahko ” pojavijo ” slike, dogodki – to ni nič narobe. Pomeni samo, da se je začel proces predelovanja preteklosti. Nikar se tega ne ustraši, saj ti bo samo pomagalo in koristilo na dolgi rok. Morda boš na začetku zmedena, prestrašena. To je seveda normalen pojav. Koristilo bi tudi, da s kom predebatiraš o tem. Nekdo, ki mu zaupaš in veš, da zaupanja nebi izkoristil. Če ni nikogar, pa lahko pišeš sem o opažanjih, težavah ki se ti bodo pojavile. Rade volje ti bom odgovorila ali kakorkoli pomagala.

Res je treba delati veliko tudi na sedanjosti, vendar boš težko zadovoljna z njo, če ne boš predelala preteklosti, ki te bremeni.

Srečno!