Ker ne bi rada, da se odgovor ginekologa dr.Pušenjaka izgubi v eni od tem in ga kot takega ne bi prebrale vse tiste, ki jih zanima, ga pripenjam v novo temo hkrati z mojim vprašanjem, naslovljenim njemu.

Torej najprej moje pisanje:

Torej DEJSTVA o tem našem progesteronu, ki je tako prijazen pri lajšanju naših klimakteričnih in seveda nosečniških težav so naslednja:
1.ni registriran v Sloveniji
2.ginekologi priznavajo njegovo učinkovitost pri težavah v nosečnosti in ga predpisujejo
3.lekarne ga niso dolžne nabavljati, vendar ga ene držijo na zalogi
4.navodila niso napisana v slovenščini, navedenih je cel kup možnih stranskih učinkov, kdo odgovarja za predpisovanje takega zdravila
4.kaj pomeni naslednje besedilo dr.Pušenjaka:
predpisujemo “off label”, kakor se imenuje predpisovanje zdravila izven okvira, v katerem je bilo registrirano in registrirano je bilo le za nadomestno hormonsko terapijo. Ker gre za čisti progesteron, ni utemeljenega razloga, da bi bilo zdravilo prepovedano v nosečnosti, kajti tudi posteljica proizvaja velike količine progesterona. Proizvajalec je pač navodila zapisal v skladu z registracijo in s tem odgovornost za morebitne zaplete ob drugačne uporabi preložil na uporabnike oziroma predpisovalce.

No vendarle dr.Pušenjak govori o čistem progesteronu, ki ga brez strahu ginekologi predpisujejo naši najbolj občutljivi populaciji, t.j. nosečnicam. Zakaj torej ga v nadomestnem hormonskem zdravljenju ne predpisujejo poleg bioidentičnega estrogena kot je Climara, ampak nas silijo v jemanje sintetičnih progestinov. A mi lahko to nekdo takole po “kmečko” razloži, da bom razumela? Seveda bi rada odgovor od tistih, ki te vrste terapijo predpisujejo. Samo ti žal molčijo.
Grem pa po odgovor k dr.Pušenjaku na sosednji forum. Sicer je zasut z vprašanji žensk, ki se borijo, da bi zanosile in donosile. Kljub temu upam, da nam bo posvetil kakšno minutko svojega časa tudi na tem forumu, kjer smo ženske s čisto druge vrste problemi, ki pa bi vseeno še rade bile fit in zdrave in to po čimbolj zdravi poti.

Tukaj pa odgovor doktorja:

Stanko Pušenjak
Re: bioidentični hormoni

27.10.12 11:49
Hm…?…ste kdaj imeli na obisku za nekaj ur ali celo kar sami svojega malčka pri 2 letih, ki se je komaj naučil izgovarjati nekaj besed, ampak med njimi je prav gotovo vprašanje “zakaj?”…. To je dokazano najtežje od vseh vprašanj. Slovenija s svojo družbeno psihosocialnoekonomskoklerokomunističnovsegliharskoignorantskopametnajakarskonarcisoidnosamomorilnotajkunskoduhovnoosiromašenospolitizirano klimo pa je pri tem še prav posebna država. Ne bi vedel zakaj je tako, kot je. Ginekolog, ki svojo pacientko obravnava celostno in jo spozna v vseh razsežnostih njenega življenjskega sloga, bi moral znati oceniti, ali ima pred seboj ambiciozno, z delom prezasedeno poslovno žensko, ki nima časa za poglobljeno ukvarjanje s seboj in zaradi vseh mogočih tegob v zvezi s klimakterijem potrebuje čim bolj enostavno hormonsko nadomestno zdravljenje, torej po možnosti eno tabletko, ki jo pogoltneš kadarkoli preko dneva in imaš mir (ne rabiš niti D vitamina, ne dodatnega kalcija, ne pospeševalcev vgradnje kalcija v kosti, ne zaviralcev razgradnje kostne mase, ne antilipemikov, ne antidepresivov, ne anksiolitikov, ne akupunkture, ne posebnih “ioga & taichi treningov za malo starejše ženske itd. ipd.) ali pa je pred njim preplašena, od najrazličnejših ženskih revij zmedena gospodinja, ki se v svoji relativni nevednosti boji vsega, kar utegne biti povezano z nadomestno hormonsko terapijo in je obsedena z vsem “bio-zeleno-naravnim”, pa vseeno potrebuje nadomestno hormonsko zdravljenje ter je ob tem pripravljena pogoltniti vsaj 2x ali 3x na dan po več različnih pripravkov ali si kombinirano mazati kožo in goltati različne tabletke, da bi bila bolj zdrava in čila ter bi se bolje počutila. Podobno kot je z “naravnimi čistili” in “gnojili” in kar je še takšnega, ki enostavno niso enako učinkoviti kot je sodobna agresivna kemija, so tudi naravne učinkovine praviloma šibkejše, imajo mnogo krajšo razpolovno dobo in so zlasti potrebni odmerki za učinke manj predvidljivi, farmakološko slabše standardizirani oziroma imajo večji razpon potrebnih odmerkov pri različnih uporabnicah. Lahko se strinjam zgolj s pripombo, da pri nas ni na voljo celega spektra hormonskih pripravkov, kateri imajo sicer načelno podporo tudi pri stroki. Tu se zdi, da ima glavno vlogo denar in sicer na strani tistih, ki od zdravil živijo in bi lahko dobavili ta sredstva, pa jih ne. Po eni strani je razumljivo, da se za nekaj 1000 škatel nekega zdravila, kolikor bi se ga verjetno realno prodalo v SLO letno, komercialno ne splača vlagati veliko v registracijo in distribucijsko mrežo, ker se bo ta vložek pri tako majhni prodaji vračal predolgo časa, pri čemer je registracijo zdravila treba obnavljati vsakih 5 let. Po drugi strani pa je težko razumeti, da se pri skupnem evropskem trgu z dokaj strogo zakonodajo v zvezi s farmacevtskimi preparati, še vedno držimo povsem lastnih, lokalnih pravil proizvodnje in razpečevanja zdravil. Verjetno bo treba odgovor na osnovno vprašanje “zakaj?” najti v pomanjkljivem sodelovanju med stroko (ki je trenutno nezaiteresirana za marginalne probleme, dokler mora delovati v pogojih shujševalne diete in tudi sama od tega nima nič), politiko (ki ima preveč dela z lišpanjem svoje podobe v ogledalu in itak ničesar ne počne zastonj) in civilno družbo, ki je preveč odvisna le od zagnanih posameznikov (npr. tipa Kristine Modic, ki je najbolj zaslužna, da se bodo pogoji na hematološkem oddelku v UKC Ljubljana z ravni “hleva” izboljšale na spodobno medicinsko raven!)

mag.Stanko Pušenjak, dr.med.,specialist ginekolog in porodničar

Lepo prosim uporabljajte iskalnik!

———————————————————————————–
Samoplačniški UZ pregledi v nosečnosti: GSM 051 321224
nuhalna svetlina, morfologija ploda, preverjanje plodove rasti in ocena stanja pri tvegani nosečnosti, merjenje pretokov skozi različne žile ploda in popkovino, merjenje materničnega vratu, posveti v nosečnosti, npr. o porodu pri medenični vstavi, dvojčkih.
———————————————————————————–

Spoštovani dr.Pušenjak,

Najprej iskrena hvala, da ste se potrudili z vašim odgovorom. Moram pa reči, da niste ponudili odgovora, ki bi me zadovoljil.
Najprej naj povem, da nisem niti ambiciozna, z delom prezasedena poslovna ženska, niti ne preplašena, od najrazličnejših ženskih revij zmedena gospodinja, sem pa obsedena z vsem “bio-zeleno-naravnim”, kar pomeni, da v naši hiši ni čistil razen eko praška za posodo, kisa za vlaganje in sode bikarbone. Tudi pralni prašek delam sama doma, proti škodljivcem uporabljam sodo in mnoga druga preverjena naravna sredstva. Zna biti, da sem relativno nevedna kar se tiče hormonskega zdravljenja, kakšna pa čem biti, če nisem študirala niti medicine niti farmacije. Sem pa mnogo prebrala o tej vrsti zdravljenja, tudi probala NHT, cel mesec sem jo jemala in me je skoraj pobralo. Pa je nisem vnaprej odklanjala, saj nisem imela časa brati ničesar o tem, ker so me hormonska nihanja pri mojih 42.letih zalotila nepripravljeno in me sesula. Torej sem poslušno kot pravite vi pogoltnila vsakdan kadarkoli preko dneva tableto s hormonsko kombinacijo, vendar se je stanje samo slabšalo.
Takoj so se začele težave, napihnjenost, glavoboli, aritmija, nihanje pritiska, da me je mož v enem mesecu 2 ali 3 krat peljal na urgenco. Da ne govorim, da nisem imela nobene želje po spolnosti, nožnica je bila suha in posledično zaradi bolečih spolnih odnosov nisem imela želje po spolnosti, boleli so me sklepi, bila sem jokava, razdražljiva,..Bolje da ne naštevam naprej. Začela sem brati o stranskih učinkih NHT, o izkušnjah uporabnic, si nabavila tujo literaturo, brala po forumih in bila zmedena. Prvi korak je bil, da sem prenehala z jemanjem tablet. Vendar vse moje težave, ki so kazale na predmenopauzo, so se stopnjevale. Da skrajšam, spoznala sem se z bioidentičnimi hormoni in sicer s pomočjo dr.Senčarjeve. Ni mi težko skupaj z zdravnico neprestano prilagajati odmerke hormonov tako v obliki obližev, globul ali pa krem. Redno hodim na kontrole, na pogovore, držim se navodil, predvsem pa prisluhnem svojemu telesu. In dobro se počutim, vse težave so izginile.
Moram še enkrat uporabiti ta moj zakaj, ker ste ga malo ignorirali in sicer:
1. zakaj se bioidentični progesteron v nekaterih lekarnah dobi, v drugih ne. Od česa je to odvisno?
2. Zakaj nosečnicam dajete izključno bioidentični progesteron, če so sintetični gestageni ravno tako zdravi in učinkoviti. Ali pa so varni samo za nas »starejše«?
3. Se vam ne zdi, da se s tem, ko se pri nas ti hormoni uradno ne morejo dobiti, vsaj v obliki krem ne, dela velika škoda, saj se jih prodaja v raznih lekarnah in po spletu in jih predpisujejo ljudje, ki niso zdravniki.
4. Imate predlog, kaj bi na tem področju lahko naredila civilna družba s svojo pobudo? Na koga bi se morali obrniti s pobudo za izdajo dovoljenja za promet s temi hormoni?

Sama svojo situacijo rešujem na ta način, da hodim po kreme s hormoni v tujino, na srečo imam še službo, še kar v redu dohodke, da si to lahko privoščim. Skrbi pa me za vse tiste ženske, ki to ne morejo in zato trpijo in so nemočne s svojimi težavami ali pa niso seznanjene, da obstaja poleg NHT tudi druga možnost, o kateri ginekologi sploh ne govorijo.

Lep pozdrav!

Spoštovani,

priznam, da sem kljub relativno dolgemu odgovoru vseeno marsikaj poenostavil in priznam, da vsekakor obstaja več tipov žensk, kot sta navedeni dve skrajnosti, ki sem ju uporabil zgolj kot ilustracijo dilem, s katerimi se srečujemo pri vsakdanjem delu s pacienti. Drugače pač žal ni šlo. Na vprašanje “zakaj?” vam vseeno ne bom odgovoril, ker odgovora enostavno ne poznam, oziroma mislim, da je preveč kompleksen in odvisen od preveč dejavnikov. Pač je v SLO to področje zavalovilo v drugo smer kot drugje po Evropi in po svetu. Zakaj na pirenejskem polotoku >50% zdravil odmerjajo rektalno, zakaj na Danskem babice pri porodu naredijo 80% manj prerezov presredka kot pri nas in imajo zato 4x več težkih poškodb presredka in zadnjika, pa se jim to ne zdi nič posebnega? Zakaj? zakaj? zakaj?…In da ne bo pomote, povsod se najdejo posamezniki ali manjše skupine, ki se v danih okoliščinah počutijo zapostavljene in osamljene in bi si želeli biti drugje. Takšnih in podobnih vprašanj o razlikah in zakaj jih tam, kjer so, tolerirajo oziroma se jim ne zdijo nič posebnega, je nič koliko. Povsod se lahko zgovarjamo drug na drugega. Pri nas se farmacevti lahko zgovarjajo na priporočila razširjenega strokovnega kolegija iz ginekologije in/ali na zavarovalnico, ki plačuje le tisto, kar požegna stroka in še to zelooooo selektivno, po merilih, ki jih tudi stroka več ne razume, itd. ipd. Zagotovo pa lahko rečem, da ste vi, kar zadeva slabo počutje po klasični NHT, prej redkost kot pravilo. Seveda boste na spletu zagotovo našli nekaj 10 somišljenikov, ampak še vedno boste vsi skupaj v veliki manjšini. Pa to ni bistveno. Tudi manjšina ima pravico do ustrezne obravnave. Se strinjam, da bi lahko obstajal širši spekter možnih pripravkov in med njimi tudi naravni hormoni. Že 30 ali celo več let je naša država npr. brez ampul oljne raztopine estradiola, ki bi ga nujno potrebovali za zelo redko stanje, juvenilne metroragije – hude krvavitve iz rodil z anemijo, a si moramo pomagati s konvencionalnimi kontracecijskimi tabletami, ki vsebujejo le etinilestradiol. Slišali smo že večkrat, da je registracija zdravil draga in se splača le, če si lahko ponudnik od tega obeta koristi. Prav gotovo je tudi to del negativne zgodbe pri naravnih spolnih hormonih kot sta zlasti estradiol in progesteron, saj se njihova letna prodaja zagotovo ne bi dvignila nad nekaj 100 ali 1000 škatlic, kar je premalo za ves organizacijski, finančni kot infrastrukturni trud, ki bi ga morali vložiti v obstoj takšnega zdravila v naših lekarnah. Zakaj nekatere lekarne vseeno imajo nekaj zaloge omenjenih zdravil, pa je stvar njihove povsem diskretne poslovne odločitve. Verjamem, da se vsem lekarnam to ne splača. Dokler jih je le nekaj v SLO, se stranke pač usmerjajo tja in se s tem morda pomembno dvigne njihov obisk. Če bo teh lekarn preveč, bodo vsaka posebej prodale premalo, zdravila bodo dosegla skadenco in jih bo treba uničiti neprodana in se jim to ne bo več splačalo ter bo število tistih, ki bodo še naročale zdravilo, spet drastično upadlo.
Glede vprašanja o zdravljenju nosečnic: večina zdravnikov nosečnic najraje sploh ne bi zdravila. To je seveda narobe in lahko le ugotovim, da so nosečnice pravzaprav idealen model, kako bi bilo treba zdraviti vse paciente! Torej previdno, spoštljivo in argumentirano! Dejstvo pa je, da se pri nosečnicah zdravil ne da preskušati, zato niso ravno primerljive z nenosečimi, menopavzalnimi ženskami in so posebna skupina pacientov, pri katerih se uporabljajo prvenstveno “stara zdravila” in iz gole previdnosti čim bolj naravnim podobna, ki so se skozi desetletja in stoletja nesistematično po številnih nenamenskih uporabah preskusila zlasti v “varnosti”, manj pa v “učinkovitosti”. Če dam primer zdravljenja nosečnice z visokim krvnim tlakom z zdravilom metil dopo. Od analgetikov jim dajemo skoraj izključno paracetamol in od antibiotikov skoraj le penicilline in penicillinom podobne izpeljanke. Metil dopa je npr. zelo varno zdravilo, ampak hkrati proti visokemu tlaku tudi zelo malo učinkovito in po mojem osebnem prepričanju s tem “varnim zdravilom” zdravimo prepogosto, kajti učinek bi bil v 80% primerih enak tudi, če bi sploh ne zdravili ali če bi samo dosegli nadzor nad vnosom soli v telo. Zdravimo torej bolj zaradi lastnega občutka, da smo nekaj storili, pa čeprav je to “početje” nesmiselno. Takšnih nesmiselnih, “placebo in kaj vem kaj še” parazdravil je mnogo. Mednje gotovo (mojem mnenju vsaj) spada celotna homeopatija, ki v nekaterih državah cveti, čeprav vse manj na stroške zavarovalnic.
Za prav vse, kar se dogaja na področjih farmacije, kozmetike, lepotne industrije, športa in anabolnih hormonov, dietetike in kar je še takšnega, kar sili v medicino skozi stranska vrata, strešne line in straniščna okna, ne moremo biti odgovorni samo zdravniki, kot tudi za zdravje populacije nikakor nismo odgovorni le zdravniki. Če česa ne podpiramo ali pri uporabi metode nočemo sodelovati, ker znanstveni dokazi kažejo, da to ni dobro na velikem številu preiskovancev, in iniciativo potem pograbijo drugi, ki si to zaradi etičnih primanjkljajev in komercialnih interesov upajo ali lahko privoščijo, to ne more biti odgovornost stroke. Če sprejmemo takšno logiko, potem bi bilo za ogrožene zasvojence verjetno najmanj škodljivo, če se npr. povsem legalizirajo vse trde droge, kajti s tem bi na mah odpravili visoke cene teh snovi na črnem trgu ter zlasti odpravili nečistost v pripravi, infekcije med zasvojenci ter ves kriminal, ki je vezan za posle s temi prepovedanimi substancami od prostitucije do trgovine z orožjem, pa vemo, da tako preproste te reči niso. Koga in koliko bi s tem dodatno ogrozili, je namreč že nov problem.
Glede civilne družbe v vlogi predlagatelja določenih sprememb pri zdravilih bi se ta najprej morala prešteti. , potem pa nastopiti predvsem kot izobražen, razgledan neformalni nadzorni organ nad znanstvenim argumenti iz preverljivih virov in iz ponovljivih raziskav. Verjamem, da v pogojih, ko letno izide nekaj 100.000 člankov iz več 10.000 področij medicine in sorodnih bioloških ved po svetu skoraj za vsako trditev lahko najdemo tako pro kot kontra dokaze, umetnost pa je med temi najti ravnotežje oziroma praktično resnico. Potrebe <1% prebivalstva politika v najširšem smislu (torej tudi pri urejanju infrastrukture) že po defoltu ne upošteva oziroma le ob zelo glasnem dolgotrajnem kričanju (npr. invalidov). Celo vsi zdravniki skupaj predstavljamo v naši državi manj kot 0,3% državljanov, vsi ginekologi skupaj le 1/7000 prebivalstva oziroma 1/3500 zainteresirane javnosti (torej žensk). Kadar v stroki delujemo enotno, se nas morda upošteva, kjer smo neenotni, razglašeni ali nezainteresirani ter iniciativo prevzemajo ljudje, ki se sami razglasijo za edine kompetentne in se jim nihče znotraj stroke ne upre, pa dobimo na eni strani mnenjske monopole, kakršni so npr. slovenska onkologija OI v Ljubljani, pa tudi ginekologija na določenih področjih – hormoni so prav gotovo eno takšnih področij (in verjetno še kje, pa teh žal ne poznam), na drugi strani pa “ilegalo” ali nezaželeno aktivne posameznike, ki jih stroka v odvisnosti od tega, komu in kako ti stopijo na žulj, včasih tudi izobči, odvisno od tega, kako resno se pregrešijo proti dogmam stroke oziroma, kako resne posledice oziroma škodo pri pacientih jim je mogoče dokazati. Pred leti je tako licenco izgubila in se mora zagovarjati tudi na sodišču zdravnica, ki je s homeopatijo zdravila resno bolnega z malarijo, kateri je opustil klasično zdravljenje in je žal umrl. Iz tega se je mogoče naučiti, da se je pri potovanju najbolj varno držati utečenih poti – beri avtocest. Bolj ko hodimo po stranpotih, večja je možnost,da se izgubimo ali povsem zaidemo in če se nam na takšni poti kaj nepredvidljivega zgodi, redkeje naletimo na pravo pomoč in še redkeje pridemo do kažipota, s pomočjo katerega najdemo pot nazaj na glavno cesto. Ne trdim, da do cilja ni mogoče priti tudi po povsem svoji, originalni in neuhojeni poti, ampak to je lahko le lastna odločitev in ne more biti podprta niti sponzorirana s strani družbe oziroma države.
Vedno smo bili in bomo tudi v prihodnje za svoje počutje in zdravje odgovorni sami. Če ne najdemo sistemskih rešitev, ki po defoltu ustrezajo veliki večini(avtocesta), imamo le dve možnosti; da se podredimo oziroma umaknemo v svet izolacije in samopomilovanja (se usedemo ali uležemo in počakamo, da življenje mine) ali pa iščemo alternativne poti ter se prebijamo naprej skozi džunglo sami. Če nasekamo dovolj široko stezo, nam bo morda še kdo sledil ali pa tudi ne. Redko uhojena pot se običajno zaraste nazaj in izgine z zemljevida, včasih pa le ostane kozja stezica, po kateri hodijo tisti, ki zanjo vedo.
In kaj je na sintetičnih progestagenih tako privlačno, da se jih raje uporablja kot progesteron? Prevsem njihovo antiandrogeno in animineralokortikoidno delovanje, – to v prevodu pomeni, da nasprotujejo učinkom moških spolnih hormonov (proti poraščenosti, aknam, mastni koži) ter nekoliko zmanjšajo stopnjo zadrževanja vode, ki je značilna za progesteron in s tem znižujejo telesno maso. To seveda nekaterim posebnim presnovnikom ne odgovarja, kar bo verjetno v prihodnje znala razložiti farmakogenomika. Ta veja bioznanosti se žal žele razvija ampak prevzema vse vidnejšpe mesto v takoimenovani “individualizaciji medicine”. Prepričan sem, da bo čez 15 ali 20 let mogoče narediti genetski profil pacienta ter s pomočjo zmogljivega računalnika ter obširne baze podatkov v nekaj sekundah ob določeni tegobi ali bolezni izbrati individualno natančno prilagojeno kombinacijo učinkovin ter njihovih odmerkov, ki bo lahko pri isti bolezni povsem drugačna pri nekom s takšno kot pri drugem z drugačno genetsko zasnovo za presnavljanje različnih kemičnih substanc. Že danes to npr. obstaja pri nekaterih rakih pri katerih je potrebno uporabiti kombinacije različnih citostatikov, za zdravila proti strjevanju krvi in še kje.
Dvomim sicer, da sem potešil vašo vedoželjnost glede vprašanja “Zakaj?”, dal pa sem vam dovolj vzporednih pobud, da boste morda razumeli, zakaj je vprašanje “zakaj?” vse prej kot preprosto.