Mene pa nekaj zanima – če kdo ve.
Stanje v zakonu je porazno. Krivda je od obeh – mož nikoli ni želel pogovora oz sodelovati v njem, jaz sem vse želela reševati sproti, včasih res preburno oz preglasno. Mož je vsa leta zakona prikrival, prikrojeval določene stvari, da je bilo vse v njegovo dobro, da je izpadel boljši, včasih celo lagal, samo da se je slišalo super. Nikoli nisem imela občutek, da se nanj lahko obrnem, zanesem v težkih trenutkih. Ampak ko si mlad, poln samega sebe, vedno v pogonu se ti to ne zdi neka ovira. Pa vendar – vsa leta se mi je to nalagalo, sedaj pa prekipelo. Dovolj imam laži, prikrojevanj resnice, včasih kakšno zadevo presliši, samo da ni potrebno povedati nekaj v njegovo škodo. Pa vendar dobro ve, da v življenju najbolj sovražim ravno to – laž, prikrivanje…. To me je v otroštvu preveč zaznamovalo.
Skratka dovolj imam in želela bi se ločiti. Ker se odseliti nobeden od naju nima kam,imava pa dovolj veliko hišo me zanima, kako se gleda na te stvari zakonsko. Si ločen, pa vendar na istem naslovu. Mož vem da ne bo šel iz hiše, jaz finančno ne zmorem najema, saj bom čez nekaj tednov brez zaposlitve. Plus šoloobvezen otrok – sama vem da nebi zmogla trenutno. Otroka pa tudi ne bom vlekla iz domačega okolja, že ločitev sama je lahko stres. Je pa otrok navezan zelo na oba. A je kakšen izhod na ta moj način? Ista hiša, ločeno življenje?

Spoštovana!

Žal mi je, da so šla nesoglasja med vama z možem tako daleč, da ste se odločili za ločitev. Vem, da ste že odločeni, a vseeno bi vas rada vprašala, če sta poskušala tudi že z zakonskim svetovanjem? Ne želim zagovarjati vašega moža, a težave, ki ste jih navedli, na nek način izhajajo že iz različnosti ženske in moške narave. Moški se pogosto raje izognejo pogovoru o medsebojnem odnosu, zadeve radi poenostavljajo, so bolj praktično naravnani in se jim zdi, da ženske preveč kompliciramo, preveč dramatiziramo… Če le ni šlo ali ne gre za nezvestobo pri katerem od vaju, se mi zdi, da bi se splačalo preveriti, če bi se še dalo rešiti vajin zakon, a pri tem bi bila skoraj zagotovo potrebna pomoč terapevta. Zdi pa se mi zelo zrelo od vas, da tudi sami prevzemate svoj del odgovornosti za težave v vajinem zakonu.

Sedaj pa k vašemu vprašanju. Torej, ko se ločita, seveda lahko bivata v isti hiši. Takšni primeri obstajajo. Edini pomislek, ki ga imam, je, če bosta uspela sodelovati in komunicirati na ta način, da ne bo prihajalo do hujših konfliktov, ki bi obremenjevali otroka. Druga dilema, ki se pojavi, pa je, ali bosta potem res vztrajala v ločenem življenju, ali pa bosta ob dobrih dnevih par, ob slabih pa ločena, kot bosta tudi uradno. To bi bilo namreč preveč konfuzno za otroka. Kot sami pravite, je že ločitev zanj stres, s tem se bo moral soočiti in to sprejeti, zato ne bi bilo dobro, če bi vladala zmeda glede vajine ločitve.

Pravno gledano v tem, če bi bivala v isti hiši, ne vidim težav. Na sodišču bosta ob razvezi sklenila dogovor glede skrbništva, preživnine ter stikov. Predvidevam, da bosta imela ločeno gospodinjstvo. Če bosta imela težave pri tem, kako si potem organizirati ločeno-skupno življenje, še posebej, kar se tiče otroka, vama svetujem, da se obrneta na CSD ali si poiščeta mediatorja, ki vama bo pomagal pri dogovarjanju: http://www.sodisce.si/okrolj/mediacija/. Nekatere organizacije nudijo tudi možnost brezplačne mediacije. Če je kakšna takšna na vašem koncu, lahko pobrskate na spletu, če vtipkate v google ”brezplačna mediacija”.

Zanimala me bo vaša povratna informacija, o tem, kako se zadeve odvijajo, če nam jo boste napisali. Srečno!

Jana Metelko, dipl.soc.del.

Hvala za ažuren odgovor. Ločitev vidim kot edini izhod, na terapiji nisva bila nobeni. Sem sicer predlagala, ko sem začela opažati redne laži in prikrivanja, vendar se mož ni strinjal, ker on nima težav in se mu med nama zdi vse v redu, razen mojega tečnarjenja.
Bom poskusila en edini poskus še s pogovorom, ponovno predlagala posvet pri terapevtu (žal je težava, ker so precej finančno breme, čeprav vložek v sebe nikoli nebi smel biti pod vprašajem).

LP

Pozdravljeni še enkrat!

Se strinjam z vašim razmišljanjem.

Zakonsko svetovanje je brezplačno v Frančiškanskem družinskem inštitutu[/url] v Ljubljani. Če vam je predaleč, lahko pri njih vprašate, če imajo še kje v Sloveniji brezplačno. Ali se pozanimajte v sorodnih organizacijah. Še druge kontakte pa najdete tu[/url]. (Obarvane besede so linki.)

Zasledila sem, da obstaja tudi možnost zakonskega svetovanja preko napotnice, ki jo napiše osebni zdravnik. Lahko povprašate.

Morda bi bilo smiselno, če se v terapijo vključite vsaj vi, če mož ne bo zato, zaradi vas same. Sicer pa bo tudi to pokazatelj, koliko mu pomeni vajina zveza, če se bo odločil narediti ta premik za rešitev vajinega zakona.

Vse dobro želim, kakorkoli se bo že izšlo.

Jana Metelko, dipl.soc.del.