Spoštovani!
Vem, da je bilo na to temo že veliko napisanega, skrbno sem tudi prebral vse vaše odgovore in zvedel veliko koristnega. Bi pa vseeno rad vprašal še nekaj zase. Pred šestimi meseci sem imel laparoskopsko operacijo prostate (rak). Izvidi so v redu, le impotenca me je zelo prizadela. Zanima me, ali je glede na to, da je mimo že 6 mesecev, še upanje, da se zadeva uredi, ali je možno, da potrebujejo živci toliko časa, da si opomorejo, ali to nepreklicno pomeni, da erekcij ne bom več imel. Naj povem, da čisto malo mi ud otrdi, ampak daleč daleč premalo za spolni odnos.

Spoštovani!

Nenavadno je, da to sprašujete na forumu. Namreč običajno je, da se o tem pogovorite z operaterjem že pred operacijo – naredita načrt rehabilitacije in na kontrolah po operaciji pri tistem, ki vas je operiral – ja o čem se pa sploh pogovarjate če ne o tem, kakšen je PSA in kako je s kontinenco in potenco in kaj je v vsakem posameznem obdobju za napraviti v tej zvezi? Zato pa v odločitev o tem, kje se boste operirali, spada tudi to, kako bodo za vas skrbeli po operaciji (ali pa sploh ne bodo skrbeli in bodo rekli, naj vas naprej gleda osebni zdravnik – kako pa potem takšni sploh kontrolirajo svoje rezulate, če bolnikov ne spremljajo?).

Skratka, če je po operaciji zloma kosti samoumevno, da se izvaja rehabilitacija in fizioterapija, ni tu nič drugače. Potrebno se je pogovoriti, pregledati in glede na vaše možnosti in zmožnosti izbrati tisto možnost, ki bo vam dosegljiva materialno – finančno in praktično in bo hkrati zadovoljila vas in vašo partnerko. Lahko so to tabletke, lahko je kaj drugega, lahko kombinacija… Oglasite se pri urologu!

Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – Center UROL

Spoštovani!
Operiran sem bil v Slovenj Gradcu. Žal pred operacijo nisem imel nobenega razgovora z operaterjem. Pravzaprav sploh nisem vedel, da je to v navadi. Takrat mi je bilo pomembno samo, da operacijo izvede nekdo, ki ima izkušnje, ki velja za strokovnjaka in sem predvideval, da k dobremu operaterju sodi tudi to, da je večja verjetnost, da se bo potenca ohranila. Šele kasneje sem zasledil, da nekateri operaterja opozorijo, da bi želeli, da se ohrani živčno-žilni snop.(?). To se mi zdi še zdaj neverjetno, da bi ga moral opozoriti. No, kakorkoli, zdaj je, kar je. Glede na to, da tudi kontrol po operaciji nimam tam, kjer sem bil operiran, poskušam sam najti čimveč odgovorov na vprašanja, ki se mi porajajo. Vi ste mi pri tem s svojimi strokovnimi in prijaznimi odgovori v veliko pomoč.

V svojem sporočilu sem vas hotel vprašati le to, če sploh je mogoče (v fiziološkem smislu), da bi bili živčni snopi tako poškodovani, da bi potrebovali 6 mesecev, da si opomorejo? Ali je to pač tako, da če bi si opomogli, bi si takoj (ali pa v par mescih) in če si niso do takrat, si očitno ne bodo??

Opravičujem se, če sem nadležen s tem spraševanjem, vendar mi je pri 50 letih spolnost še vedno zelo pomembna in zato je zdaj to kar velik šok, glede na to, da do operacije nisem imel prav nobenih težav.

Hvala za vaš odgovor in lepo pozdravljeni.

Spoštovani!

Kje ste bili operirani, je bilo jasno že iz vašega prvega prispevka – tak je pač tam sistem, ne vedno, ampak velikokrat – ali je optimalen pa presodite sami – morda je tako v Nemčiji, kjer imate tako imenovanega osebnega izbranega urologa, ki vas vodi, skrbi za vas pred in po operaciji, ter vas pošlje v bolnico samo na poseg. Pri nas teh (niedergelassene Urologe) ni. Pregled po operaciji je vseeno koristen tudi za operaterja, brez povratne informacije o kvaliteti dela ni napredka in če rezultat ni dober, v okoljih, kjer je konkurenca (npr. Nemčija), tudi dotok pacientov usahne.

Nazaj k vašemu vprašanju. Snopič. Pravzaprav gre za množico živcev, ki prekrivajo praktično celo prostato. Kolikšen del se jih ohrani, kolikšen del prekine in kolikšen del samo “nategne” – tako da je zunanja ovojnica živčnega vlakna ohranjena, samo vlakno pa se prekine – je zelo različno od posega do posega in od anatomije posameznika. Tista vlakna, kjer pride do prekinitve znotraj, ovojnica pa ostane – tam mora živec zrasti nazaj od tako imenovanega ganglija – to lahko traja 6 mesecev in tudi običajno traja. Tista vlakna, ki pa so prerezana v celoti, tistih nazaj ne bo več. Je pa to le en vidik – drugi vidik, ki vzpodbuja zgodnjo rehabilitacijo pa so spremembe v samem erektilnem tkivu in bojazen, da tu pride do fibroze, kar pa ni povraten proces (dejansko skrajšanje penisa). Dejstvo, da pride do “nekaj” erekcije, ne pa dovolj, kaže na to, da nekaj “signala” je, ne pa dovolj. Tu bi vsekakor bilo smiselno poskusiti s tabletami, ki na nek način “ojačajo signal”. Pa seveda še kaj…

Normalno je, da vam je spolnost zelo pomembna in ni razloga, da ne bi bilo tako še naprej. Zato pa se stroka s tem ukvarja, samo potruditi se je treba do strokovnjaka in če je volja, se najde tudi pot. Morda ne čisto taka, kot si jo predstavljate sedaj (mladega vas pač ne moremo napraviti), pač pa kakšna druga, ki vodi k istemu cilju. Lahko se seveda oglasite tudi pri meni (link spodaj).

Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – Center UROL

Pozdravljeni!

Nisem več mlad, star sem že 26 let. Več let opažam težave z uhajanjem urina; po končani potrebi (ko se poščijem), ko se vsedem, mi izteče še nekaj kapljic urina. Črav čutim, kako se s pritiskom (najbrž na prostato, ko se usedem) iztisne še nekaj urina, ki se sicer ne bi izločil.

No v zadnjih mesecih se mi je nekajkrat, predvsem ZJUTRAJ zgodilo, da sem uriniral tudi po 2, 3 minute, ker sem poln mehur praznil dolgo časa. Curek je bolj ozek, izgleda skoraj, kot da gre h koncu, pa nato nadaljujem s tem tempom še minuto, dve.

Skratka opažam, da nekaj ni na mestu,
Kaj menite ? Imam lahko že pri teh letih raka na prostati ??

Kaj bi sodeč po opisu lahko bilo ? hvala !!

Spoštovani!

Verjetnost, da bi imeli raka prostate v starosti 26 let in bi vam povzročal težave, kot jih opisujete, je skoraj nič. Obstaja pa kup bolezni, tudi resnih in lahko hudih, ki pa bi jih lahko imeli v tej starosti in bi dajale (tudi) takšne težave – npr. od zožitev sečnice do živčnih obolenj in raznih vnetij. Predlagam da obiščete osebnega zdravnika, mu razložite težave in ga poprosite, da vas napoti k urologu. Meritve, ki jih ta lahko opravi, bodo bolj natančno opredelile, ali gre za dejanske težava ali pa se samo zdi, da je kaj narobe.

Kapljanje urina po uriniranju pa navadno ne predstavlja resne težave, temveč gre lahko za nepravilno zaključevanje uriniranja – potrebno se je sprostiti, ne pa napenjati ob koncu lulanja in ponavadi ne predstavlja problema, pri katerem bi vam lahko bistveno pomagali.

Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – Center UROL