rak mehurja
Spoštovani,
verjetno niste najbolj pravi naslov za moje vprašanje, ampak bi si zelo želela slišati tudi vaše mnenje.
Tašči so lani diagnosticirali rak endometrija, operativno so ji odstranili maternico in jajčnika ter bezgavke. 4 so bile pozitivne. Prejela je kemoterapijo in obsevanja.
3 mesece po zaključku obsevanj je imela patološki zlom hrbtnega vretenca in posledično paraperezo. Metastaze so bile ugotovljene še na dveh drugih vretencih in levi strani reber. Konzilij na OI se je odločil le za paliativno zdravljenje, kemoterapija naj bi odpadla zaradi njene nepokretnosti.
Tašča je nameščena v DSO in zdaj že en mesec opaža močne krvavitve v seču. Po pregledu urina je zdravnica postavila sum na tumor v mehurju. UZ še čakamo. Hkrati ima zaradi močno povečanih bezgavk grozno zatečene spodnje okončnine. Navaja tudi močne bolečine v trebušni votlini, sicer bolj kot mravljinjčenje in občutek vročine.
Zanima me kako se v tem primeru odločate za zdravljenje?
Ali sedaj ob pojavu metastaz na mehurju pride v poštev kemoterapija, čeprav so se pred tem odločili za paliativo?
Ali, glede na njeno stanje, sploh pride v poštev operativni poseg ali se bolnika pač prepusti bolezni?
Za vaš odgovor vam bom zelo hvaležna.
Lepo pozdravljeni
Spoštovani!
Teoretično je sicer mogoče, da bi šlo za rak mehurja, praktično pa je glede na podatke, ki ste jih navedli, mnogo bolj verjetno, da bi šlo za zasevek oziroma raje napredovanje “per continuitatem” rakave rašče od zunaj v mehur ali pa, ker pišete, da je bila tudi obsevana, za krvavitev iz mehurja kot posledico obsevanja. Ali pa gre preprosto za krvavo vnetje mehurja, lahko tudi zaradi nezmožnosti dobrega izpraznejvanja mehurja v takšenem stanju. V tem primeru bi nastavitev urinskega katetra (ne vem, ali ima trajni urinski kateter ali ne) in antibiotik pomagala lajšati dni, ki so ji še preostali.
Raka mehurja, ki izvira na mehurju in ki bi povzročal krvavitev iz mehurja, ne zdravimo primarno s kemoterapijo, temveč z operacijo (transuretralno resekcijo) ali z obsevanjem, lahko tudi paliativnim obsevanjem.
Kemoterapija je odvisna od histološke vrste raka in ne od mesta na telesu, kjer se rak oziroma njegov zasevek pojavi. Na primer: če se zasevek raka dojke pojavi v pljučih bo kemoterapija povsem druga, kot če se v pljučih pojavi zasevek raka mehurja.
Operacija v zvezi s krvavitvijo iz mehurja – teoretično bi bilo možno poskusiti s transuretralno koagulacijo morebitnih krvavečih mest, če bi se ugotovilo, da gre za to. Ali je to smiselno in ali bi morebitni poseg v narkozi preživela glede na splošno slabo stanje, je seveda vprašljivo. Pa tudi – kako dolgo bi to pomagalo? Morda za teden dni? Morda za dva tedna? Potem pa bo rak, če gre zanj, napredoval in spet povzročil isto. Če bolezni z operacijo niso mogli odstraniti prej… Zgolj občasno krvav urin ni razlog, da bi bilo po vsej sili treba ukrepati, če bi ukrepi vse skupaj še poslabšali.
Verjetno pa je mogoče opraviti vsaj fleksibilno cistoskopijo (za to lahko bolnica leži na ležečem vozičku), da se oceni, ali je v mehurju videti kaj posebnega, kakšen je urin, ali morda ne prihaja do zastoja urina, ki bi zahteval nastavitev trajnega urinskega katetra…
Šele na osnovi cistoskopije (najlažje fleksibilne, da je ni potrbno prestavljati na preiskovalno mizo) je mogoče karkoli reči o stanju v mehurju in o smiselnosti morebitnih nadaljnih ukrepov.
Res pa je tudi, da se bo katerikoli zdravnik potem, ko se je konzilij OI že dokončno odločil za paliativno zdravljenje, zelo težko odločil ukrepati kako drugače kot prepustil bolnika poteku bolezni in predpisovati zgolj zdravila proti bolečinam. Mogoče pa je po opravljeni cistoskopiji ponovno vprašati na konzilij OI, glede na izvide, ali je mogoče še kakšna paliativna terapija (npr. paliativno obsevanje – če še ni prejela maksimalnih doz ali podobno).
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – http://www.centerurol.de
Spoštovani,
lepo, lepo se vam zahvaljujem za vaš odgovor.
Sem šele po oddaji vprašanja videla, da nekaj stvari nisem zapisala.
Tašča ima urinski kateter praktično od konca letošnjega marca, ko je zaradi parapereze obležala. Tudi zadnje obsevanje (4x) TH3-5, paliativno, je prejela v mesecu marcu, izboljšanja stanja po njem ni bilo, kvečjemu se je stanje poslabšalo.
Takrat ji je onkologinja “napovedala” preostanek življenja v mesecih, čeprav nam ni pojasnila zakaj tako.
Stvar je v tem, da tašča navaja izredno hude 24-urne bolečine, ima Fentanyl 75mg/72 ur in Analgin injekcije. Po eni strani navaja, da bi rada čim prej umrla, po drugi strani si seveda želi živeti, ampak ji je misel na obsevanje grozna.
Kakorkoli, počakati moramo na nadaljnje preiskave in videti kako se bo izteklo.
Še enkrat se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
Spoštovani!
Dovolite da dodam, glede na vaš opis, še nekaj, kar morda res ni v neposredni zvezi z urologijo, pa vendarle se zdi, da je na mestu v opisani situaciji bolj kot skrb zaradi občasno krvavega urina. Vprašanje je, če bo dočakala oziroma ali so sploh smiselne kakšne dodatne preiskave ali kakršno koli zdravljenje. Smiselno pa je ukrepanje, če toži o bolečinah. Če so te bolečine v spodnjem delu trebuha, tam, kjer bolezen napreduje in če res jemlje samo Analgin injekcije in fentanil obliž ter ob tem toži o bolečinah, potem bi vsekakor predlagal pregled v ambulanti za zdravljenje bolečine, ki je v vsaki bolnišnici, spada pod anesteziološki oddelek. V primerih, kot ga navajate, pogosto pride v poštev protibolečinska črpalka. Skratka – v opisanem stanju je praktično edino, kar današnja medicina res zmore in lahko ponudi, lajšanje bolečin.
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – http://www.centerurol.de
Spoštovani!
Mami, ki je stara 59 let, zelo aktivna, so pred tednom dni po odstranitvi tumorja poslali patohistološki izvid, ki pravi takole:
invazivni urotelni karcinom, high grade z invazijo v muskulaturo pT2.
Prisotna je limfovaskularna invazija.
CT bo opravljen v naslednjem tednu.
najprej bi vas prosila, če mi lahko pojasnite izvid, predvsem me skrbi zadnji stavek (limfovaskularna invazija).
Doktor je sicer predlagal odstranitev mehurja v celoti in vrečko.
Ker smo v tem tednu ogromno brali in se skušali čim bolj seznaniti s sedanjim maminim stanjem, imam kar nekaj vprašanj:
– zakaj nam zdravnik kot opcije ni ponudil sicer odstranitev mehurja, vendar sočasno tudi, da iz tankega črevesa naredijo “novega”?
-z uz so ji našli tudi 2 tumorja na jajčnikih, vendar o njiju še ničesar ne vemo.. Je zadnji stavek lahko potrditev, da se je rak že razrasel?
-slišali smo veliko o slovenjgraški bolnišnici in DR.Zupančiču. Je res najboljši pri nas? Predlagate, da se, če bi seveda prišli blizu, odločimo zanj?
-Mi lahko prosim tudi svetujete ustanovo v tujini, ki jo morda toplo priporočate, ima izvrstne rezultate ali ….
Zaenkrat hvala in lep večer,
Barbara
Spoštovani!
Na vaše vprašanje odgovarjam najprej, v manj kot 24 urah. Zato ker sprašujete v zvezi z diagnozo raka mehurja pT2. Čas od diagnoze do odstranitve mehurja je napovedni dejavnik – prej se odstrani bolje je.
Pri raku mehurja, prehodnoceličnem, limfovaskularna invazija sicer lahko predstavlja napovedni dejavnik, nima pa pomembne vloge pri odločitvi, kaj napraviti. Ključno je pT – če ne vrašča v mišico, (torej je Ta ali T1), potem ni nujna odstranitve mehurja, pT2 pa pomeni, da vrašča v mišico in to je slabo, to pomeni, da se svetuje cistektomija, če je le mogoče. Če ni mogoče, je možna kemoterapija z obsevanjem, vendar je preživetje v povprečju krajše. Točno kako bo, pa pri posameznem bolniku tako ali tako ni mogoče napovedati.
Tujina? Univerzitetna klinika v Mainzu, Nemčija.
Glede jajčnikov – gotovo je smiseln pogovor z ginekologom na to temo, z izvidom CTja. Je pa res, da jajčnike in maternico mimogrede poberemo zraven ven, če že odstranjujemo mehur. Lahko pa maternico in/ali kakšen jajčnik tudi pustimo, če bi izrecno to zahtevali in če ni rak mehurja na takem mestu, da bi preraščal. Odvisno tudi od CTja in od samega izvida pri operaciji. Potem bo pa tako histologija povedala, kako in kaj… Najbrž sta na jajčniku samo cisti. Ni pogosto, da bi rak mehurja zaseval v jajčnike – bolj je vprašanje pljuč, jeter ter bezgavk.
Dr. Zupančič je zelo izkušen urolog, edini v Slo in širše (ob njegovem starejšem kolegu dr. Koršiču), ki vam lahko ponudi laparoskopsko cistektomijo in ima z njo velike izkušnje. On seveda zagovarja, da je boljša kot odprta operacija. Vsekakor je moderna, “manj” invazivna. Razen SG imajo večje izkušnje s cistektomijami (odprtimi sicer) le še v Ljubljani in nekaj v Mariboru.
Zakaj Brickerja (=urostomo) in ne “novi mehur” – neovesico? To se boste pogovorili z operaterjem. Mogoče vam bo pa dr. Zupančič ponudil tudi to možnost. Načeloma pa se je treba zavedati (če odmislimo, da je sama operacija zahtevnejša in bolj rizična za bolnika, saj se uporabi več tankega črevesa): 1. črevo ne ve, da je postalo “mehur”. Še vedno absorbira snovi – sedaj iz urina, zato je potrebna za neoveziko dobra ledvična funkcija, možnih je več kasnejših metabolnih zapletov.
2. Mehur se ob uriniranju skrči in iztisne urin. Črevo pa ne. Pri moškem je sečnica bistveno daljša kot pri ženski, mehanizem zapiralke sečnice je drugačen – še 10 let nazaj ženskam a priori niso ponujali možnosti neovezike, saj ni bilo mogoče narediti zadovoljive kontinence. Če je ves čas mokra, potem je pa s stališča higieni in družbene sprejemljivosti dosti boljše, da ima vrečko, stomo, kot da ji urin ves čas uhaja. Npr.: s stomo, vrečko lahko greste v bazen, na plažo… pač si date kopalke (majico, neopren…) prek vrečke – s plenico v bazen, zdravilišče… tudi na plažo praktično ne morete. Kasneje, po letu 2000 so poskušali razne metode, da bi dosegli kontinenco tudi pri tako imenovani “neoveziki” – novem mehurju tudi pri ženskah, vendar uspeh nikakor ni zagotovljen, zato smo pri ženskah do “novega” mehurja bistveno bolj skeptični. Če se ne prazni v redu, potem je pač potrebna samokateterizacija (tudi tega problema pri mokri stomi – Brickerju – večinoma ni), ampak če pa ves čas teče….
Lahko pa ima seveda sedaj tisti, ki vas bo operiral, boljše ali drugačne izkušnje z neovezikami pri ženskah…
Torej – vsekakor odstranitev mehurja, relativno hitro (v roku 2-3 mesecev), razen če bi prej imela še neoadjuvantno kemoterapijo. Če želite laparoskopsko operacijo, potem pri dr. Zupančiču. S klasično operacijo je največ izkušenj v Ljubljani. Seveda pa je vprašanje tudi, kje vas bodo potem spremljali naprej…
Lepo pozdravljeni! Urološko svetovanje – Center UROL
Spoštovani,
najprej naj vam povem, da sem prebrala skoraj vsa vprašanja, ki so vam bila zastavljena v zvezi z rakom na mehurju. Prav tako tudi vse vaše odgovore, ki so lahko razumljivi, za kar se vam zares zahvaljujem. Nisem pa našla razlage za primer histološkega izvida moje mame in poteka nadaljnjega zdravljenja.
Mama je stara 56 let. Pred 6 tedni so ji odstranili (prvič) tumor na mehurju. Včeraj je vendarle dobila histološki izvid, brez podpisa zdravnika, na katerem piše:
Papilarni urotelni karcinom, high grade. Tkivo je bilo poškodovano, zato invazije ni bilo mogoče določiti.Na kontrolni pregled je naročena komaj konec januarja. Na kratko je tudi govorila z urologom, ki jo je operiral. Povedal ji je, da so tumor odstranili, da upa, da so odstranili vse kar je bilo potrebno, da se tumorji radi ponavljajo in da bo naslednji kontrolni pregled pokazal kako bo zdravljenje potekalo naprej. Glede na vse napisano o papilarnem urotelnem karcinomu, visoke stopnje malignosti, mi ni jasno zakaj mora zdaj čakati 3 mesece na kontrolni pregled, v tem času pa ji ne mislijo delati nobene dodatne preiskave ali začeti z zdravljenjem. Saj se vendarle rak te stopnje lahko zelo hitro širi tudi na ostale organe. Prebrala sem, da pri taki diagnozi, delajo ljudem še CT organov, UZ trebušne votline, v mehur vbrizgavajo zdravilo BCG, obsevajo ali izvajajo kemoterapijo tudi odstranijo mehur v celoti. Prosim vas za vaše mnenje ali je glede na zelo slab histološki izvid to normalen potek zdravljenja.
Hvala za pojasnilo
Spoštovani!
Prehodnocelični tumorji v mehurju se, kot vsi tumorji, obravnavajo glede na diferenciacijo (gradus – G – nizek, srednji ali visoki) ter glede na invazijo oz. T stadij – povrhnji ali globoki. O zdravljenju se odločamo glede na oba ključna podatka. Beseda “papilaren” (za razliko od “flat”) nakazuje obliko rasti tumorja – se pravi da naj bi rasla v lumen mehurja, ne pa po steni mehurja in to je dobro. Tako je papilarni urotelni karcinom, visoki gradus lahko TaG3 – če ni invaziven – v tem primeru je obravnava kontrolna cistoskopija in citologija urina čez 3 mesece in nato glede na ugotovitve te preiskave naprej spremljanje ali BCG. Če je prisotna invazija v lamino proprijo – T1G3 – tu je mogoče tudi zdraviti z BCG ali pa se tudi odločiti za cistektomijo, v primeru invazije v lamino muskularis proprio – T2G3 – pa je seveda odločitev cistektomija.
Dodatne preiskave – npr. CT, so potrebne, če gre za T2 oziroma če je glede na ultrazvočni izvid sum še na kaj, npr. hidronefrozo. Če UZ trebuha v zadnje npr. pol leta ni imela, naj ga opravi (skoraj gotovo je bilo to opravljeno pred TURom).
Pogosto se patolog ne želi odločiti glede invazije. V sami naravi posega je, da se tkivo pri elektroresekciji poškoduje, zato potem patolog teže oceni, katere plasti so v naključno izbranih delih vzorca, ki ga pregleduje, prisotne in katere niso. Včasih urologi tudi jezno rečemo, da je najažje zapisati, da invazije ni moč določiti zaradi poškodovanosti tkiva.
Ključna je torej odločitev urologa, ki je opraviljal poseg – tumor je videl in ocenil, ali se mu je zdel povrhen (Ta) ali ne. Očitno je, da se mu je zdelo, da gre za povrhen tumor, neinvazivni, zato se je odločil za kontrolo čez 3 mesece. Če bi bil v dvomu in bi dopuščal možnost, da ne gre samo za povrhnji tumor, bi se glede na to, da patolog ni mogel oceniti invazije, odločil za tako imenovano “drugo sejo” – ponovitev enake operacije, kot je bila opravljena sedaj – pri tej bi odvzel še nekoliko tkiva iz področji, kjer je bila resekcija že opravljena in ga poslal na ponovno analizo v pričakovanju, da se izkaže, da v teh vzorcih tumorskega tkiva ni več. Nato pa bi se odločil za kontrolo čez 3 mesece oziroma bi glede na G3 lahko razmišljal takoj o uvedbi zdravljenja z BCG (seveda ne prej kot mesec dni po TURu).
Kontrolna cistoskopija se vedno opravi 3 mesece po TURu (razen če bi šlo za T2).
Spoštovani,
moji mami so histološki izvidi po odstranitvi (9.11.2012) dveh tumorjev v mehurju pokazali naslednje: invazivni karcinom visoke stopnje malignosti, invazija v lamino proprijo in ne v muskularis proprio.
Sedaj je naročena na kontrolo oz. cistoskopijo komaj 11.2.2013. A je to normalno za takšno diagnozo?
lepo pozdravljeni.
Spoštovani!
Po transuretralni resekciji je vedno čez 3 mesece kontrolna cistoskopija.
Iz vašega zapisal bi sklepal, da gre za T1G3. Se pravi precej neprijetno zadevo, vendar ne T2 – ne še vraščanje v mišico. Ponekod v tujini se pri taki diagnozi izjemoma že odločijo za odstranitev mehurja, vendar je to izjemno redko.
Navadno se pri taki diagnozi a priori odločimo za ponovno transuretralno resekcijo, da se potrdi, da res ni globlje (“second look”) ali pa (odvisno od občutka tistega, ki je opravil poseg, če ima občutek, da je bilo odstranjeno res dobro in vse) je v takem stadiju primerno zdravljenje z BCG – se pravi 6 tedenskih instilacij BCG, nato pa kontrolna cistoskopija.
Samo kontrolna cistoskopija? Ne vem, ne poznam vseh okoliščin, da bi lahko ugibal, zakaj tako.
Spoštovani!
Mnenja glede začetka zdravljenja z BCG so različna, nekateri menijo, da se lahko začne že 3 tedne po transuretralni resekciji, nekateri pa predlagamo počakati 6 tednov. Se pravi TUR – 6 tednov celjenja – 6 tednov BCG – kontrolna cistoskopija.
Če se odločimo za ponovno resekcijo, to opravimo takoj, ko je primerno (glede na organizacijo spet različno) – v tem primeru seveda ne čakamo na cistoskopijo po TURu – na cistoskopijo čakamo, ko se odločimo za spremljanje – če pa še ne vemo, ali bi spremljali ali ukrepali kako drugače, torej če gremo v ponovno resekcijo, to opravimo v praksi npr. 1 mesec po prvi.
Spoštovani,
citološki izvid urina 54 letne pacientke navaja:sediment urina je pokazal atipične celice in sicer pečatnice.
UZ izvid bp,,razen v levi ledvici je 13 mm velika cista,drugače sta ledvici normalni,prav tako sečni mehur.
Opravljena je bila tudi cistoskopija:sluznica sečnega mehurja gladka.Desni ostij ni dvignjen,drugače bp.
Težave so se prvič pojavile pred 14 meseci,kot hematurija -makroskopsko (2x) postkoitalno,nato več ne, in spet letos,spet postkoitalno, pred opisanimi preiskavami.
Urolog svetuje kontrolno cistoskopijo in ponovitev citologije,morda bi pacientko napotil tudi na CT urografijo.
Prosim za vaše mnenje -pri kateri vrsti raka se pojavijo v sedimentu urina celice pečatnice?
Kakšna je možnost zdravljenja in prognoza bolezni.
Hvala za odgovor,lepo pozdravljeni.
Spoštovani!
Celice pečatnice (signet cells) v urinu se za vse, tudi za zdravnike, sliši precej resno. Vendar se v praksi večkrat izkaže, da citologija urina ni 100% eksaktna preiskava. Gre lahko za artefakt (raztegnjene histiocite ali degenerirane celice urotela), po pogostnosti bi sledil zasevek kateregakoli žleznega karcinoma (želodec, črevo, dojka) ali pa celo primarni pečatno-celični tumor v mehurju (najverjetneje, če že, na svodu mehurja, v predelu urahusa).
Kaj napraviti? Ponoviti citologijo in opraviti natančno cistoskopijo, opraviti CT urografijo. Če to nič ne najde in citologija vztraja pri izvidu – torej če bi večkrat ponovljen vzorec citologije urina (tudi kontroliran na službi za citologijo Onkološkega inštituta) potrdil, da gre res za sumljiv vzorec urina, po posvetu s patologom dodatne preiskave (pregled pri ginekologu maternice, jajčnikov z UZ, natančen pregled dojk, mamografija) ter pregled pri gastroenterologu (gastroskopija in kolonoskopija). In potem, npr. čez 6 mesecev, urološke preiskave ponoviti – cistoskopija in CT urografija.