Pozdravljeni.
Mesec dni nazaj sem v 26. tednu nosečnosti rodila sina. Najprej je kazalo kar dobro. velik je bil 36cm, težak pa 1065g. teden dni po rojstvu pa so se začele težave.
Najprej je dobil sepso, ki jo je prebolel.
Potem se mu je odprl kanalček, oziroma žila med pljučkami in srcem-torej pljučke več niso bile dobro prekrvavljene.
Nato je dobil možgansko krvavitev 2. stopnje. za katero so mu morali vstaviti drenažo, ker je strdek motil prehod likvorja.
S tem so se mu “sesula pljučka”. eno pljučno krilo preveč predihano, napihnjeno. Drugo pljučno krilo pa nepredihano in stisnjeno v kot. Dali so ga na visokofrekvenčno predihavanje, kar mu je omogočilo spet normalno dihanje, pljuča so dobro predihana. V pljučih je imel veliko sekreta.
Zdaj pa se je spet začelo.
Prejčnji teden so mu tubos odstranili in poskusili če bo sam dihal. Zdržal je en dan, nato so ga spet priklopili. V pljučih se je nabrala voda in sekret, vedno manj diha sam in potrebuje več kisika. Spet se mu je odprl kanalček med pljuči in srcem. Zakaj? Ali se lahko pljuča spet poslabšajo?
Možgani so bili dokaj vredu. Krvavitev se je sčistila in tudi prehod je bil vspostavljen. Danes so mu nameravali odstraniti drenažo, ampak je niso. Nevrokirurg je rekel da ima ponovno krvavitev. V kanalih je polno krvi in tudi odteka je veliko, naj bi bila stara par dni.
Zakaj je ponovno zakrvavel? Kakšna je poškodba možganov?. Ali je lahko povezano z tem ko so mu odstranili tubos?
Ima tudi veliko tresljajev, zakaj?

Lp, Natalija

Draga Natalija,

našteli ste kup vprašanj, na katera bi MORALI dobiti odgovore od zdravnikov, ki zdravijo vašega nedonošenčka. Ti bi bili precej bolj natančni kot ti, ki vam jih bom napisala.

Nedonošenčki imajo nezrele vse organe – tako možgane (ki so to nekakšna žolica, brez opornega tkiva, žilje v njih je povsem nezrelo in ob vsaki spremembi pretoka – tlaka lahko začne puščati kot sito), pljuča (še nimajo pravih mehurčkov – alveolov za izmenjavo plinov, imajo premalo surfaktanta – snovi, ki preprečuje sesedanje ob izdihu), nezrele so tudi dihalne mišice (dihajo predvsem s trebušno prepono, ne s pomočjo medrebrnih mišic kot odrasli). Zaradi nezrelosti črevesja in sluznic bakterije (ki so vedno na koži, sluznicah dihal, tudi sečnice, predvsem pa jih je ogromno v črevesju) zlahka prehajajo v kri – in ker so nezreli vsi obrambni mehanizmi za ubijanje bakterij – povzročijo vnetja = sepso v celotnem telesu. Ta je sprožilni dejavnik za motnje v strjevanju krvi – na določenih delih se tvorijo strdki, ti porabijo faktorje strjevanja krvi in trombocite, zato se dodatno poveča nagnjenost h krvavitvam. Zaradi nezrelosti ostane odprt tudi Botallov vod – žila med dvema velikima srčnima odvodnicama (aorto in pljučno arterijo), ki ima svojo funkcijo v nosečnosti, po rojstvu pa zaradi pomanjkanja elastičnih vlaken v steni, predvsem pa zaradi obilice vnetnih snovi (ob težavah s pljuči, sepso) ostane široko odprta – in kri na eni strani “zalije” pljučka, na drugi strani pa jo gre premalo v drugo veliko žilo (aorto), ki oskrbuje telesne organe, ki so zato še bolj “podhranjeni” in ranljivi za zaplete. In začaran krog, ki ga skušamo rešiti z zdravili, podporo dihanja z aparati, transfuzijo krvi, hranjenjem v žilo, drenažo možganskih prostorov, … je tu. Toliko na splošno.

In še nekaj usmerjenih odgovorov:
kasna sepsa (po 3. dnevu življenja) je pri nedonošenčku, ki je zelo nezrel, ima kup “odprtih” vrat za bakterije (cevka v sapniku, katetri v žilah, mehurju…) in se zdravi v okolju oddelka za intenzivno zdravljenje (kjer je zoprnih bakterij v izobilju), žal zelo pogost zaplet. Povezana je z bistvenim poslabšanjem dihalnega stanja (saj so “vneta” tud pljuča in dihalne poti, tvori se veliko sekreta, ki majhne poti dodatno maši, zato so določeni deli ali celo pljučno krilo lahko preveč razpeti ali povsem nerazpeti), nagnjenostjo h krvavitvi (v možgane, v pljuča, v prebavila) in ponovnim odpiranjem Botallovega voda – kar težave s pljuči in možgančki še močno potencira.
Odstranitev tubusa praviloma ni poseg, ki bi lahko kaj poslabšal – seveda pa se ob odstranitvi pogosto pokaže, da novorojenček še ni sposoben samostojnega dihanja, čeprav je ob nižanju podpore pri dihanju dobro kazalo.
Ponovna krvavitev? Možno, ampak vseeno je bolj verjetno, da gre za stare strdke, ki se še niso povsem posrkali – raztopili (proces traja praviloma vsaj nekaj tednov!).
Trzljaji – zelo nespecifičen znak. Lahko so posledica “odtegnitve” zdravil, ki jih je dobival v prvih dneh (zlasti, če je dobival midazolam – Dormicum za pomiritev). Lahko so v povezavi z elektrolitskiomi neravnovesji (nižji kalcij). Seveda pa je možno, da gre za krče, ki so znak draženja možganov z krvavitvijo. Torej – le ugibam. Pravi odgovor in pojasnilo morate poiskati pri zdravniku, ki je zadolžen za vašega otroka.

Zato naj še enkrat napišem – drži, da zdravniki (vsaj upam) ne zbombardiramo staršev takoj z vsemi diagnozami, z vsemi možnimi (tudi manj verjetnimi) zapleti, s strokovnimi izrazi – a si želimo, da starši postavite čim več vprašanj in da v primeru, ko česa ne razumete, sprašujete še in še. Nobeno vprašanje ni neprimerno, neumestno ali “butasto” (česar se po nepotrebnem bojijo nekaere mame).

Srečno,

Pozdravljeni,
najprej najlepša hvala za odgovor.
Prva krvavitev je stara nekje 3 tedne. Vmes se je likvor zelo lepo sčistil, predvčerajščnjim pa spet kri, stara nekaj dni. Je možno da so stari strdki, ali je celo možno da je zakrvavel zaradi drenaže (tako je rekel zdravnik)? Strdka več ni videt, so pa kanali polni krvi. Včeraj so mu odstranili drenažo. Danes še niso bili razširjeni kanali. Ali je možno da se še bodo, če ni pretoka? Koliko je verjetnosti, da bi lahko imel ponovno krvavitev možganov?

Z zdravnikom se pogovorimo, ampak je toliko informacij, ki jih enostavno preslišim. Imamo zelo dobrega zdravnika, ki razloži in celo nariše, ampak me je zanimal tudi vaš odgovor in kaj menite vi.
Najlepša hvala za odgovor.
Natalija

Spoštovana Natalija,

ker je konica ventrikularnega drena (cevke, ki je vstavljena v votli sistem – prekate v možgančkih) tujek, seveda lahko draži in povzroči prekomerno prekrvavitev ter puščanje žilic v prepletu (tim. horioidni pletež sega v stranske prekate, torej natančno tja, kjer je tudi konica drena). Poleg tega je ob konici v času, ko se likvor “spušča” (vsake 2-3 ure po nekaj mililitrov), relativen podtlak, kar še poveča puščanje žilic. Druga možnost je tudi star strdek, ki se zelo počasi raztaplja.

Čeprav se tega z ultrazvokom ne vidi, likvor ves čas kroži – večina se ga tvori prav s precejanjem krvi v horioidnih pletežih, od tam gre skozi odprtinice v 3. prekat, zatem po tanki cevki (ki jo imenujemo akvedukt in je najpogostjeje predel zamašitve) v 4. prekat, od tam pa ponovno preko odprtinic v prostor nad možgani (tim. subarahnoidalni prostor), od koder ga nazaj v kri “precejenega” posrkajo drobni pleteži. Če je v tem sistemu kakšna kri, se tvorba likvorja celo poveča – kar lahko v času resorbcije (raztapljanja in vsrkavanja strdka) še poveča težave s prekomernim nabiranjem likvorja in širjenjem ventrikularnega sistema.

Ne poznam natančno izvidov UZ pregledov in analize likvorja (predvsem koncentracija beljakovin) pri vašem fantku, zato ne morem z gotovostjo zapisati, ali bo še potreboval zunanjo ventrikularno drenažo ali ne. Po izkušnjah pa bi prej verjela, da vsaj še eno ali dve, zatem pa morda tudi notranjo (trajno) drenažo. A o tem vam bo vse razložil pediater intenzivist ali nevrokirurg.

Pred vsakim obiskom si lahko pripravite (lahko jih tudi zapišete, da ob stresu obiska v intenzivni česa ne pozabite …) vprašanja o vsem, kar vam ni bilo jasno ob prejšnjem pogovoru.

Pozdrav,