Obupana sem, depresivna. Že iz otroštva imam v sebi polno zamer, gorja. Sama razočaranja. Oče pustil mamo nosečo, potem mama pustila mene ter odšla z moškim, ki je bil milorečeno nesramen do mame, mene. Psihično jo je umoril, dotolkel vso vero v življenje. Seveda, to je v meni samo še naložilo ves gnev. Še danes ga videti ne morem, čeprav bi mu rada zabrusila vse v obraz. Nisem se razumela z mamo, nisem živela z njo, pa vendar – to si ni zaslužila.
In zgodovina se delno ponavlja. Imam družino, otroke. Nikoli jih nebi zapustila, je pa mož pravi “biser”. Egoist, od mene pričakuje da mu berem misli, jaz ga nekaj prosim, pa nima časa. Zame se ne briga kje sem, kaj delam. Moja čustva ga ne zanimajo oz jih ignorira. In ja – tako besna sem na vse, da bi razbijala, jokala, pa spet razbijala. Ne vidim lučke v tem življenju, samo predor, predor, ki gre globje globje v temo. Odpustiti? Pozabiti? Ne morem. Pogovoriti – se nimam s kom. Vsi okoli mene so tako idealno brezhibni, brez problemov. Te imam in si jih delam samo jaz. Ampak – ne morem pozabiti. Ne gre, res.

Spoštovana Žalostna!

Žal mi je, da so se vam dogajale slabe stvari na katere niste imeli vpliva in se je to v vas skozi leta nakopičilo v zamere, obup in depresijo. Vsak ima svojo mejo im mero in zgodi se, da se enkrat ta mera napolni in je vsega preveč. Tudi v vas se je nabralo veliko gorja. Potrebno ga bo spraviti iz sebe, saj vas to razjeda. Tudi jeza je upravičena. Ni vam treba odpustiti, ni vam treba pozabiti, prav pa je, da se pogovorite. Tudi izražanje jeze je koristno- najti je treba način za sprostitev, ventil za sproščanje-lahko tudi kaj razbijete vendar pa se je pri tem treba držati tega, da niti sebe niti drugih ne poškodujete. Nekateri gredo v gozd in se izkričijo, to je možno početi tudi v zaprtem avtomobilu, nekateri boksajo v boksarsko vrečo, gre pa tudi z blazino…Skratka izraziti jezo na način, da se sprostite in hkrati nikogar ne poškodujete. zelo priporočljivo je podeliti to v varnem okolju- priporočljivo je poiskati strokovno pomoč, terapijo, psihiatra, pa tudi izkoristiti vse neformalne oblike pomoči-čeprav se vam zdi, da so okoli vas vsi brezhibni in brez problemov…Zagotavljam vam in to z vso gotovostjo, da še zdaleč niso brezhibni in da mnogi od njih dajo maske na obraz vsak dan znova…Zato ste na dobri poti, da se vaše počutje izboljša, čeprav ne bo šlo brez truda, kajti priznali ste si, da ste obupani in naredili ste prvi korak na poti k okrevanju. V kolkor se boste odločili za psihoterapijo ali kakšno drugo obliko pomoči- podporne skupine, svetovanje…se boste nauči korakov. Dan za dnem, korak za korakom. Lahko se obrnete na naše društvo Ozara Slovenija in vas bomo usmerili na vam najbližjo pisanrno za informiranje in svetovanje. Obrnete se lahko tudi na društvo DAM- na njihovi spletni strani nebojse.si si lahko več preberete o naravi depresije in iskanju poti iz stiske. V kolkor bi se želeli pogovoriti pa sem vam na razpolago tudi jaz.

Vse dobro želim, Bernarda