Pozdravljeni!
Predolgo že hočem sama rešiti problema a brez uspeha zato prosim za kakšen nasvet, pojasnilo.
S fantom sva skupaj dobro leto in pol in pred kakšne pol leta sva si začela urejati skupno stanovanje, počasi se bova selila. Stara sem 22 on pa 24. No, ampak da začnem na začetku.. Ko sva začela, se mi je zdel popoln, priden, delaven, zabaven, resen, pripravljen na družino. Po dveh mesecih sem našla sms, ko sta se z bivšo dogovarjala da bi šla na kavo. Načeloma to ne bi bilo tako zelo narobe, če ne bi bil to on – nikoli nobene ne pogleda, ne komentira, ne gleda pornografije, na nobeno niti ne pomisli… Vsaj mislila sem da je tako, oz. daje tak vtis. Zato se mi je takrat vse podrlo, ker je skrival. Po tem je še cel dan trdil da se to ni zgodilo in da je ni klical čeprav sem videla v izpisku in to se je vleklo in vleklo in še vedno zame ni razčiščeno. Vsakič načenjam to temo in vedno pristanemo na istem mestu – saj sem ti že vse razložil, priznam da sem naredil napako. Vedno je bil problem isti, da se ne spomni kaj je rekel in kaj je napisal in bla bla. Dejansko ne vem kašne probleme ima on s spominom ker to ni normalno. Od takrat je konec z zaupanje. Postala sem ˝živčna, histerična baba˝. Samo takoj bi priznal in bi nekako rešili zadevo. In da naštejem še par zadev ki so me zelo zmotile recimo. Je šel ven s prijatelji in je rekel da gre nekam, šel pa je v popolnoma drug kraj, kar sem izvedela naknadno. Res ne razumem!! V čem je fora?! Ne rečem da mi nebi povedal, ampak da reče da gre nekam, ne pove pa mi da je šel drugam zato ker je bilo dalj… ah ne vem. In potem spet reče pa sej sem ti priznal da sem naredil napako! Pa kje je logika?? Da mi ni povedal, ker bi bila potem ful jezna, ker se vedno potem ¨držim ¨ če on kam gre s prijatelji. Ja seveda, če ti pa ne zaupam niti malo!! In kako bi če vedno vedno vedno najdem laž… In ko gre ven s prijatelji je zunaj do zjutraj, če pa z mano pa se sploh ne zna zabavat. In potem najdem kakšne slike s kakšno od kolegic za vratom. Nič takega načeloma, ampak če bi bila jaz zraven bi samo sedel pri miru in niti slučajno ne bi nastala taka fotografija… Zakaj taka dvojna osebnost? In to ni zaradi mene, ker na začetku je bilo vse normalno do prve laži. Nikoli nisem imela težav z ljubosumjem ali kaj takega. Sem imela fanta tri leta ampak sva si pač zaupala. On pa me je naredil živčno razvalino! Če bi napako naredil enkrat, priznal in končal s tem bi bilo vse ok. Jaz pa se prepričujem da bo že boljše, da danes pa bo vse ok, in spet nekaj. Skupaj preživiva veliko časa, kadar ne dela sva večinoma skupaj. Ampak zgleda najde čas tudi za gledanje pornografije, čeprav mu tega nebi nikoooli prisodila. Pa sem zadnjič našla na računalniku. Ok, meni ni ravno normalno, ampak bi vzela bolj za šalo kot zares, če nebi dve uri lagal da on pa tega že ni, da je to nekdo drug, kdaj pa naj bi mel čas, če sem normalna… In po vsem pregovarjanju in mojemu taktičnemu spraševanju je priznal da je gledal enkrat. A med zgodovino vsak teden! Ne morem verjeti da za vsako stvar ki imam dokaze črno na belem še kar laže in laže. In v takih primerih doživim živčni zlom! Vsako stvar najdem dokaze in še kar ne prizna in trdi da ni res! Iz tega več ne vidim izhoda ker se vedno tolažim da bo boljše ampak ne bo! Pustila bi ga že zdavnaj, če si nebi že resno urejala skupnega življenja, uredila stanovanja in razmišljala o družini. Nevem več kaj naj! In še razlog zaradi katerega sem stoodstotno prepričana da potrebuje pomoč psihiatra: čisto slučajno sva enkrat prišla do pogovora kje naj bi enkrat bili in on razlaga in razlaga, čisto v podrobnosti kaj se je dogajalo in da naj bi bila zraven jaz. Ampak jaz na tem kraju sploh še nisem bila! On pa je po vseh pogovorih in razglablanjih še vedno prepričan, da sem to bila jaz. In potem je dal za primerjavo še en kraj kjer naj bi bila in izmed vseh kjer sva res bila, izbere nekaj kjer spet nisem bila jaz! In stoodstotno je prepričan, je meni rekel da sem nora! Zgleda gre za eno bivšo to je jasno, ampak on trdi da sem bila jaz. In dejansko mislim da to verjame! Za kakšno težavo gre, kje naj poišče pomoč?
Upam da boste vsaj malo razumeli situacijo in mi znali svetovati! Hvala!

On naj si poišče pomoč??
Oprosti ampak sama si si odgovorila oz. sama že sitirala kaj si – živčna histerična baba. Oprosti, nič osebnega.
Pa lubi jezus, punca zlata, brzdaj konje. Tip je, pusti mu dihat. Naj gleda porniče, če mu pače. Glejta jih skupaj! Bodita odkrita.
Pa ajde, da se še jaz vrnem na začetek. Po dveh mesecih si našla sms od bivšče. In takoj panika zakaj ti ni povedal. Ja pišuka…veš, vam ženskm objasniti, nekaj tako preprostega kot je sms od ženske je živa znansvena fantastika! In ja, je bilo na začetku zato oči9tno ni imel še tako odprtega odnosa s teboj in ga je očitno skušal prekriti. Od takrat naprej torej že od samega začetka sta pa že v začaranem krogu. Oprosti, jaz ti tudi nebi povedal, da gledam pornografijo, če bi vedel, da je pa to tebi oh in sploh adijo pamet. Ja ok. ampak očitno ga ne sprejemaš takega kot dejansko je.
Stvar je zelo preprosta. Midva z ženo dobro veva. Jedilni list lahko gledaš tudi, če si na dijeti! Pa to ne pomeni, da se kar oziraš za drugimi in podobno. ampak pišuka, če je nekdo dobre postave pa lahko tudi v pričo partnerje rečeš, no ta je pa leta. Ali pa lep. Midva sva tega sposobna in temu jaz rečem odprt odkrit odnos. Verjami mi, ni ga tipa, da mu kakšna mimoidoča nebi bila všeč. Pač čisto v vizualnem smislu. Tako kot odkrito ni ženske, da ji enbi bil všeč kakšen mišičnjak iz reklame za spodnjice ali pa bilokdo. Pa to ni mišljeno všeč kot ne vem kako všeč. Ampak pač lepo telo, lep obraz. Pika stop. Tako kot so lepe gore in podobno.
Daj mu mal svobode, ne bodi histerična. Lepo mu povej, da bi rada odrkti odnos, da ti vse pove, najbolj črne mzadeve, ki jih skriva pred teboj, ti pa ne bodi histerična in ga ne napadaj kaj je zate normalno.

Spoštovani,

dovolite mi, da začnem s primerom. Recimo, da bi imeli partnerja, ki bi vas začel pretepati po dveh mesecih vajine zveze. In to bi trajalo deset mesecev, nato pa bi si začela urejati skupno stanovanje. Pretepal bi vas še pol leta, potem pa vi tega ne bi več zdržali in bi začeli iskati pomoč. Ali bi tudi v tem primeru rekli: »Pustila bi ga že zdavnaj, če si ne bi že resno urejala skupnega življenja, uredila stanovanja in razmišljala o družini«? Ali bi si resno urejali skupno življenje s surovežem, si uredili stanovanje z njim in celo razmišljali o družini?

Odgovor prepuščam vam. So ženske, ki storijo natanko to: poročijo se z moškimi, ki jih pretepajo, z njimi imajo otroke. Toda morda vi niste takšni – morda boste gladko odgovorili: Nikakor! Vas partner ne pretepa, torej to ni isto. Toda po desetletju, dveh, treh takega življenja, ki se je že začelo z lažmi, prikrivanji in celo mrežo manipulacij, bi to odločitev obžalovali. Že zdaj pravite, da ste živčna razvalina. Zato ste se odločili ukrepati prej, preden bi si v tem ozračju ustvarili družino. To je dobro. Ugotovili ste že, da z zasliševanjem sicer (morda) pridete do (koščkov) resnice, toda za ceno silne čustvene izčrpanosti. Ali želite biti njegova partnerka/žena ali policaj? Kako razvrednoteni se morate počutiti, ko vam taki pogovori (v katerih slišite, da niste normalni, da ste nori, da ste živčna, histerična baba … ali res potrebujete te oznake? Ali ni nikogar, ki bi slišal vaš obup,osramočenost, grozo pred tako prihodnostjo?) izžamejo vso energijo. Pomembnejše od tega, ali vam fant laže ali ne, ali se tega zaveda ali ne, je to, kako se vi ob tem počutite. In če se počutite milo rečeno slabo, ste sami sebi dolžni pomagati, da se boste počutili bolje.

Menite, da fant potrebuje pomoč psihiatra. O tem ne morem presojati, toda morda bi bilo dobro, da strokovnjak izključi kakršno koli bolezensko stanje. Vendar pripovedujete, da vam je fant že večkrat priznal, da je »naredil napako«. Tu pa menda ne gre za težave s spominom, ampak za povsem moralno kategorijo? V vsakem primeru pa pojdita na partnersko terapijo. Tam si bosta kmalu nalila čistega vina, da boste lahko mirno presodili, ali želite nadaljevali ta odnos ali ne.

Vredni ste iskrenosti in resnicoljubnosti v odnosu. Očitno sta to za vas pomembni vrednoti, zato si začnite konstruktivno prizadevati zanju in pri tem zaupajte vase.

Se mi je zdelo da bo težko razložit…
Ne, nikakor ne gre za to, da bi zaradi takih stvari delala probleme. Ne za pornografijo, ne za to da kakšno pogleda in take stvari. Samo če bi to delil z mano. Nikoli nisem imela kakšnih težav z ljubosumjem ali kaj takega in bi vse vzela kot šalo in nekaj normalnega če bi o tem govoril. Problem je v tem da nekaj najdem črno na belem in ga o tem vprašam v hecu, on pa laže in trdi da to ni res. Kot da bi bilo s tem kaj narobe. Laž na laž za vsako brezvezno stvar in brez razloga. Hvala za odgovore ampak bo zgleda moral sam sprejeti odločitev ali bo iskren ali ne… Lp

Samo na kratko: lahko presojamo kdo je “primeren” za psihiatra, ampak se mi zdi najbolj smiselno da ga najprej poiščemo sami, mogoče psihologa, terapevta. Kadar smo v prisotnosti “bolnih oseb”, smo tudi mi tisti ki potrebujemo “pomoč”.

Pa srečno.

Punca, če ti že zdasj to dela težave, bo samo še huje. Ti boš sumnjičava do njega, on bo vedno bolj skrival, lagal, pozabljal,…. Dokler ne bo poknilo – tebi ali njemu. Vem, ker je v mojem zakonu tudi. Obljubljal obljubljal da bo boljše, das mu je žal, da ne ve kaj mu je bilo,… Mirno sva živela samo naslednjih nekaj dni, dokler se zadeve niso začele ponavljati znova. Moje zaupanje je padlo na nulo. In ja, da zakon ni uspel je krivda moja, ker on ni videl težave, edina težava je bila tečna baba. Žal, lažnivec ostane lažnivec. Moje mnenje oz jaz gledam na lažnivca kot alkoholika.

Ta stavek: “Se mi je zdelo, da bo težko razložit…” Seveda je težko tudi odgovorit in tebi odgovor razumet, če ga nočeš in hočeš slišati naslednje: “Saj niso ti problemi in te laži nič tako hudega.! Ja, so zelo hudi problemi to! In to po letu in pol!!! In kaj potem, če si urejata stanovanje? Ali bo bolje potem iti narazen, ko bo še otrok? Vem, ne boš tega storila še sedaj, ker hočeš roko držati še nekaj časa nad plamenom. Pa saj bo mogoče bolje! Tvoja odločitev, tvoja roka, tvoje življenje. Jaz bi samo rekla: Pojdi, kaj še čakaš!!!

Joj, prejoj, se mi je že zazdelo, da berem svojo zgodbo! No, skoraj, kajti v najini zgodbi je šlo za malo večje stvari, ampak prav tako tudi že od samega začetka. In enako, ko sem ga soočila, je kar pozabil, se ni spomnil, ni imel pojma. Mislim, da se je na tole najlažje izgovoriti!! Kajti, če ima tako velike probleme s spominom, se mi zdi zelo neverjetno, da se po drugi strani nekaterih stvari bolje spomni kot jaz. Edino, ko gre za stvari, ki jih je naredil v zvezi narobe, te magično uidejo iz spomina. Ja, pa kako je to mogoče, no?

Meni je tudi lagal, enako, imela sem vse dokaze, lagal dalje. Dokler ni spoznal, da ne bo prišel skozi s tem in je bolje, če pove resnico. Mene je huje prizadelo to, da mi je lagal dobesedno v obraz kot to, kar je dejansko naredil (čeprav je tudi to bila ena stvar, za katero je rekel, da je ne bo).

Zaupanje je tako tudi pri meni že prav od začetka na nuli in postala sem ultra ljubosumna kar prej nikoli nisem bila, pri nobenem bivšem. Vsaka “smet” me že lahko vrže iz tira.
Jaz tudi včasih nastopam v zgodbicah, ki jih pripoveduje in že ne vem več, a sem bila takrat neprisebna, ampak se ne spomnim, da bi bila tam. Prav tako, da mi je kakšno stvar že povedal, če pa vem, da mi je ni. Ampak od svojega ne odstopi in trdi, da mi je to povedal oz. sem bila tam.

In ja, mene vse stvari tako zelo bolijo, ker sem sama iskrena in to pričakujem od drugih. Ko že mislim, da je ok, spet pade laž. Saj ne, da gre za nekaj zelo velikega, ampak vseeno me potre, me prizadene. Potem pa on pričakuje, da mu zaupam. Kako naj mu zaupam, če laže? Dobro ve, da me laž bolj vrže iz tira kot kruta resnica, ampak vseeno raje laže.
Sama sem od doma vajena popolnoma odkritih odnosov, kjer si vedno vse povemo in nič ne skrivamo za hrbtom ter ovinkarimo. A pri fantu se tukaj zatakne in to mi je velik trn v peti.

Razmišljam, da čez vse to ne bom mogla, ker to se vedno bolj nabira in tisti gnev v duši zaradi tega… mislim, da je bolje, če si najde punco, ki ji iskrenost ne bo vrlina, jaz pa nekoga res odkritega.

Avtorica, tebi pa tudi priporočam, da premisliš, če res želiš družino s takšnim človekom. Nenazadnje si zelo mlada in imaš še dosti časa, da najdeš koga, ki bo bolj pripravljen deliti svoje življenje s teboj in ti ne bo prikrival ter lagal.

Eh ve ste malo čudne res, ne vem zakaj ste pol še v vezi s takimi, če pa že na začetku pride to trenj in nezaupanja?? Če mislite, da se to kar na lepem spremeni, kot bi nekdo imel čarobno palčko ste smešne. V bistvu, se mi smislijo otroci, ker morajo imeti take starše. Ko pa pridejo otroci, je pa ponavadi samo še huje, deci gredo ven, ženska doma z otroki…. pa spet prepir, pa ljubosumje, kje si bil, s kom, …. tako da, v bistvu si si sam kriv, če s takim vztrajaš, pa rečite kar hočete.

Pa jaz res ne razumem, kako lahko do tega pride že na začetku veze in ZAKAJ ste potem še z njimi in še celo razmišljate o družini…
pa saj direktno drvite v prepad, boste videle.

…a seveda, če ti pa ne zaupam niti malo!! In kako bi če vedno vedno vedno najdem laž.

On pa me je naredil živčno razvalino!

In ti boš po vsem tem še imela otroke z njim? Jaz takih ne razumem, že iz samega začetka so problemi, sranje, … a ve še vedno z njim in še celo o familijah razmišljate. Samo to stvar povem, da boš uboga, če bos z njim. Garantirano. In z otroci se stvari ne izboljšajo, tudi garantirano.

Drži se svojega občutka ,ki te ne vara.Našla si sms od bivše in to kar si našla si dobro videla in dojela.Že to da povprašuješ za nasvet tukaj je jasno,da te nekaj hudo pesti.Vsi pa te tlačijo dol na koncu boš še ti zmešana on pa normalen.Mislim,da svojega fanta ne poznaš dobro in utegneš ugotoviti še hujše stvari sicer se mi pa zdi ,da tukaj ljubezen ni preveč trdna.Ne bom ti rekla ,da odidi stran ampak postavi meje njemu in tudi komu drugemu ,ki ga boš morda imela ,če že z njim ne ostaneš.Človek ,ki ljubi se ne ozira na sms -se bivših žensk oziroma mu to sploh ni pomembno in skriva ne rad laže pa še manj ,ker mu je ženska ,ki jo ljubi dovolj interesantna in zanimiva.

Po enem letu že tako gnilo obnašanje?
Ja saj ni čudno da je vse več živčnih bolnikov, ljudi s problemi, ni čudno da so otroci v bolnišnicah za psihiatrijo, če pa imajo *** starše, ki imajo otroke brez da so sploh sposobni karkoli! Vidva NISTA za skupaj, resno NISTA!! In naravnost neodgovorno je da želiš imet s takim otroke, ker bodo samo trpeli. Ja točno to, misliš da bo bolje.. Misliš, da ti bo kar na enkrat vse super v vezi… tip pač ni zate, ni to to, če bi bilo se ne bi zmišljeval, lagal, te delal noro, ker te dela, če ne vidiš.
In vedno me jezi, če vidim kako neodgovorno razmišljate ve , ki imate sranje že v prvem letu veze ampak vseeno bi imele ene tri otroke s takim… za bruhat! To ni normalen starš, normalen starš bi stvar resno vzel, skenslal takega, ne pa drvel v urejanje stanovanja in imel otroke, ko pa ni niti… ah škoda karkoli, ti boš izmozgana do kraja, on bo še dalje isti bil, otrok pa po nepotrebnem trpel. bravo res. kar imej ene 4.
Pač nista za skupaj, tako je.

to imam sedaj jaz po 25 letih z ženo – prikrivanje, laži in spreminjanje zgodbe… na koncu pa ona joče in kako je boga…

Čustva gnijejo in resno se pripravljam na razvezo.

Obnašanje fanta do tebe ni pravilno in to veš in čutiš tudi ti. Iz mojih izkušenj s takšnim tipom človeka ti lahko povem, da je zelo majhna verjetnost, da se bo fant spremenil in iskanje pomoči njemu je popolnoma nesmiselno (razen če se za to odloči sam). Preusmeri fokus nase – pomoč v dani situaciji pravzaprav potrebuješ ti. Vprašaj se, zakaj dopuščaš in prenašaš fantovo vedenje, zakaj si z nekom, ki v tebi vzbuja občutke nezaupanja, ljubosumja, ki v tebi vzbuja dvom v tvoje zaznavanje in dojemanje resničnosti? Jasno je, da ne gre za ljubeč in zdrav odnos. Ozri se nazaj v preteklost in pomisli, če ti je te občutke (npr. negotovost, nemoč) kdaj vzbujala kakšna druga oseba, po vsej verjetnosti starši. V glavnem, izhajaj iz sebe, poskusi doumeti, zakaj si s takšno osebo, kot je tvoj fant in kako lahko razrešiš vzorce, ki so te k tej osebi pripeljale.