živčni zlom v službi
Trdim, da če človek doživi živčni zlom v službi, mu pripada 100% bolniška. Sploh če je na delovnem mestu šikaniranje, mobing,… Kolegica pravi, da so ji rekli, da je to bolezen. Kaj menite ostali, ali ji pripada 100% bolniška, ali pa jo zopet ….? Že pred tem je hodila okoli zdravnikov, jedla tablete za pomirjanje, ampak prejšnji teden je poknilo. Iz službe direkt v bolnico. >Seveda po napadu predpostavljenega. Je uničena oseba, ker jo že eno leto psihično trpinčijo, ampak – službe druge ne dobi. Kaj bo sedaj – še slabše. Zato sem ji rekla naj bo v bolniški kolikor se da – potem pa mi pove, da ji naj nebi pripadala 100%. Res ni fizična poškodba, je pa psihična, kar po moje tudi mora nekaj veljati, ali res lahko človeka nekdo psihično ubije, pa za to ne bo niti kaznovan. Saj ga ni fizično napadel? In ne, ne govorimo o smrti – še! Kajti res je ženska popolnoma na tleh, pa taki veseljak je bila včasih.
Ja logično gledano bi šlo. In sigurno neka finta je mogoče.
Res ni nek denar, ampak – ženska še ne bo šla hitro delati (vsaj trenutno kolikor jo gledam kakšna je), in potem samo pada, plače pa že zdaj ni imela velike, plus da je sama z otrokom.
Prijavila ni, samo v zdravniški kartoteki je zavedeno vse dogajanje. Po drugi strani pa – dokazovanje mobinga je zelo nehvaležno, dolgotrajno ter predvsem finančno zelo nehvaležen postopek. Z vprašljivim rezultatom.
Nadrejeni se tako obnašajo, ker so v svoji pogodbi in opisu delovnega mesta dobili moč nad zaposlenimi. Ko to moč izvajajo na način mobinga in šikaniranja sam zagovarjam tehniko “po gobcu” ali “prefukat”.
Nadrejeni, ki ni sposoben z normalnimi metodami doseči delovnih rezultatov, je nesposoben.
Seveda tega njegov nadrejeni ne vidi, zato mu mora šikanirani delavec to sporočiti preko disciplinskega postopka, ki je žal uveden proti delavcu, ampak če bi takole “s šljivo” zaznamovali nadrejene, ki šikanirajo in izvajajo mobing na delovnem mestu, bi se marsikdo zamislil.
Menjava službe je res problem, ampak samomor, izgorelost in druge dolgotrajne psihične posledice so bolj problem.
Postaviti se moramo zase, pa magari v afektu (da nas ima delovno sodišče s čim braniti ;)).
Gospa naj se postavi na noge, vpiše tečaj borilnih veščin, potem pa …
Tudi mene so šikanirali in izvajali razne pritiske nad menoj (celo lastniki podjetja).
No, nisem več tam, delam za manj denarja, ampak sem bolj srečen (seveda so mene nadomsetili z drugim delavcem, svojega odnosa do njega pa niso zamenjali).
nič ne gre skozi, no
bolezen se ne more smatrat kot fizična poškodba.
vsi ljudje tudi ne zbolijo zaradi mobinga, samo psihično bolj labilni.[/quote]
Ta ženska je dala v življenju pokončno marsikaj skozi, nikoli ni klonila, vedno nasmejana, V tej službi pa je šlo vse kontra sčasoma. In najhuje je, da je to privat podjetje in krivec je lastnik, ne nekdo tretji. In tudi pri zdravniku ni bila nikoli, zdaj zadnji dve leti pa v eno. In vse je psihičnega izvora – tako kažejo izvidi in govori zdravnik.
Saj vem da so mnenja različna, normalno, ampak – tudi najmočnejšega se lahko zlomi. Čisto za razmislek – da te nekdo vsak dan!!! (ni predaha, vikendov, praznikov) 14 ur v službi psihično matretira, včasih potem še po telefonu nadere, da zakaj si doma (po 14 urah) če bi se še lahko kaj naredilo – ni enostavno. In to v eno 5 let!! Da se ti pripelje, ni potrebno, da si labilna oseba č po moje vsaj.