Vprašanje
Pozdravljeni.
Nisem povsem prepričana ali moje vprašanje glede na starost sineka (3 mesece je dopolnil včeraj) še sodi v vaše področje…pa vseeno….nekajkrat ste mi že pomagali in se tudi tokrat obračam na vas.
Včeraj sva bila s sinekom v posvetovalnici na rednem pregledu ob starosti 3. mesecev. Ko sva prišla sem ga nahranila, nato je dremal oz. spal in ko se je pričel pregled smo ga pač zbudili. Ko ga je pediatrinja pregledovala pa ni bilo vse tako kot mora biti – odziven (očesno sledenje itd. je bil povsem v redu, pošiljaj ji je tudi nasmeške, medtem ko “telesne telovadbe” ni pokazal čisto nič. Skratka, refleksa hoje ni bilo. Ko ga je pediatrinja potegnila za obe rokici je ta bila še čisto mehka in ko mu je v roko ponudila igračko, da bi jo prijel, ga le ta niti slučajno ni zamimala (naj povem, da drugače pesti že zelo pogosto razpira, stisne prst če mu ga daš itd.. To je moj drugi sin, in ker je prvi brez problema pasel kravice že od rojstva naprej, nisem bila pozorna oz. niti nisem pomislila, da bi bilo tokrat kaj drugače. Pediatrinja je že napovedala, da bo verjetno moral na fizioterapijo (sedaj bo še počakala do naslednjega pregleda pri 5. mesecih), Ker sem bila včeraj zelo v šoku oz. prestrašena, sem pozabila marsikaj vprašati. Ali je to, da 3. mesečnik še ne obladuje svoje glavice znak kakšne resne bolezni oz. telesne okvare? Se lahko to odpravi/pozdravi? Kaj je temu vzrok (naj povem, da pasenje kravic res nismo ravno pogostokrat prakticirali in kar veliko smo ga nosili v položaju za podiranje kupčka – pokončno naslonjenega na ramena tistega, ki ga je nosil)? Kako je z prijemanjem igrač – zaenkrat niti slučajno zavestno ne prime igrače, razen če mu jo porinem v roko. In kaj je s tem refleksom hoje- ko je bil na pregledu ob 1. mesecu ga je imel, je veselo korakal po mizi, sedaj pa ne -. in tudi ko sem doma poskusila nič? Tudi glavica je ob potegu rok na prvem pregledu ob prvem mesecu lepo sledila telesu, sedaj pa je ostala “daleč zadaj”? Upam, da razumete mojo skrb in da vas nisem preveč zasula z vprašanji. Verjetno pa veste, da je materinska skrb pač tista “najpomembnejša”.:) Se opravičujem za malo daljše pisanje in že vnaprej hvala za odgovor. Lep pozdrav.
Draga (najverjetneje po nepotrebnem) zaskrbljena mama,
pri občasnih pregledih dojenčkov je velika težava v tem, da otroci niso vedno pripravljeni “sodelovati” in pokazati vsega, kar znajo in zmorejo.
Tipična težava tistih, ki jih zbudimo iz globokega spanca ali dremeža je, da sicer pošiljajo “socialne” nasmeške, a ostaja njihov “motorični” sistem v fazi počitka: so ohlapni, ne brigajo jih kontrola glave ali česa drugega, celo avtomatizmi – refleksi so lahko manj odzivni (no, refleksa hoje v njegovi starosti itak ni več pričakovati, tudi ostali “neonatalni” refleksi so že v izvenevanju, saj ni več novorojenček). Tudi igrače jih ne zanimajo (tudi prijemalnega refleksa ni več, prijemanje je le še z namenom). In očitno ste bili v tej “fazi” tudi vi na pregledu.
Še slabše jo odnesejo tisti dojenčki, ki so ob pregledu lačni, vsega naveličani (pogosto se po čakanju na pregled enako počutijo tudi njihove mame…), jim je prevroče. Ti so napeti, se iztezajo, če jih zdravnica samo pogleda, je vik in krik. Krivi jih v vse smeri, s pogledom ne sledijo.
Fizioterapija, s katero “vam grozi” pediatrinja, pa je (vsaj zame) odlična stvar – tudi za zdravega in normalnega dojenčka. Le (z vidika ZZZS) postane obravnava normalnega otroka predraga – in njegova obravnava omeji dostopnost fizioterapije tistim, ki jo nujno potrebujejo.
Fizioterapevtke vam lahko pokažejo odlične trike za pridobivanje motoričnih veščin in hitro prepoznajo že prve znake kakšne povečane ali zmanjšane napetosti mišic. Ker imajo za obravnavo dojenčka praviloma več časa kot pediater v posvetovalnici, je tudi večja verjetnost, da ga bodo “dobile v idealnih” razmerah – torej v tistih, ki jih kaže doma.
Torej – kar pogumno, kar ste napisali, se ne zdi rav nič zaskrbljujoče.
Lep pozdrav,
Spoštovana gospa Lilijana!
Imam dve vprašanji za vas:
1. Mogoče sem brezveze zaskrbljena vendar bi vas vseeno vprašala, da se bom lahko pomirila. Prejšnji teden sem prijateljico na obisku (mamica 2 otrok) prosila, če mi pokaže, kako se otroka najbolj enostavno obrne na trebuh za položaj pasenja kravic. Ker je moja hčerkica (skoraj 3 mesece) že pred časom dvigovala glavo me je zanimalo, če bo sedaj tudi. Ko jo je obrnila na trebuh pa glavice ni dvignila ampak bila čisto pri miru. Tudi ko ji je dala rokice pred seboj je ni. Bolj ot to, da ni dvignila glavice, me skrbi to, da je bila cca 10 sekund z glavo obrnjena navzdol (pravokotno na kavč). Seveda jo je prijateljica obrnila nazaj na hrbet in je bila pikica čisto rdeča v obraz. Na začetku je bila malce začudena, nato se je tudi nasmejala, ko jo je ogovorila. Jokala ni. Skrbi me, da je bila toliko časa brez zraka – upam, da ni pustilo nobenih posledic. Koliko časa brez zraka pusti otroku posledice?
2. ali je mogoče, da je šele sedaj pri 3 mesecih dobila krče? Ker se zadnje dni ob približno istem času začne neutolažljivo jokat in se stegovat – sicer za cca 30 min in potem je bolje. Drgač je dobrovoljka, se veliko smeje in “telovadi”. Kako naj ukrepamo? Kapljice ali moja dieta?
Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
Emili
Draga Emili,
najprej k točki 1. To kar se je dogajalo, ni nič hudega ali neobičajnega. Skoraj trimesečni otrok lahko kdaj pase kravice in kdaj ne – in tokrat se ji pač ni zdelo potrebno, da se dvigne na rokicah. In ker je z obrazom pač rinila v pregrinjalo kavča (po možnosti kakšno dlakasto, sintetično) in se po vsej verjetnosti tudi malo napenjala, da bi se obrnila, je pač postala zaripla (rdeča) v obraz. Pomanjkanje kisika se ne kaže z zariplostjo, temveč z modro obarvanostjo kože in sluznic (“plav kot češplja”) – in to ne le obraza, ampak vsega telesa. Nastane po kakšni minuti ali dveh, ko dojenček ne diha. In se nikoli ne konča z začudenjem in nasmehom. Da pa pomanjkanje kisika naredi škodo, je odvisno ne le od trajanja pomanjkanja kisika (praviloma več kot 5 minut), ampak predvsem od vzroka – torej bolezenskega stanja ali poškodbe, ki je privedlo do padca nasičenosti krvi s kisikom.
Točka 2. Pravi krčki se praviloma pojavijo po 3-4 tednih in v starosti 3 mesecev že začno izginjati. Kar seveda ne pomeni, da trenutne težave ne moremo pripisati nedolžnim trebušnim krčem dojenčka. Lahko pa so tudi predznak drugih težav, predvsem kakšne alergije na prehrano (pri teh se težave stopnjujejo in niso vezane na določen čas dneva; s strogo dieto mame jih ne preprečimo povsem, jih pa lahko omilimo).
Ali pa je njen jok in iztezanje povezano s tem, da ji je prevroče – temperatura telesa ima že pri dojenčku ciklično krivuljo: najnižja je kasno ponoči – zgodaj zjutraj, najvišja proti večeru. In oblačilca, ki jo zjutraj grejejo, jo zvečer pregrevajo. Izmerite torej temperaturo pod pazduho v času, ko bo tečkarila – če je ta blizu 37 stopinj, bo rešitev težav enostavna – le slecite jo za “en sloj”.
Pozdrav,
Spoštovana,
če si babica (normalno) umiva roke, nimate kaj skrbeti. Poleg tega celulitis praviloma povzročajo anaerobne bakterije, ki težko preživijo v zunanjih pogojih. Antibiotik bo morebitno “kužnost” dodatno zmanjšal.
Kar se mi zdi bolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da bo babica s celulitisom zaradi bolečin in splošnega slabšega počutja težje pazila na živahno 5-mesečno vnukinjo…
Pozdrav,
Spoštovani,
Vljudno vas prosim za mnenje glede problema prijemalnega refleksa pri novorojenčku. Naš 5 dni star novorojenček nima močnega prijemalnega refleksa oziroma ga sploh nima… ko mu med spanjem položim prst v dlan, dlani sploh ne stisne, je povsem ohlapna. Prvi dan po porodu je ta refleks imel, saj me je prijel za prst. Bi moral biti ta refleks prisoten tudi med spanjem dojenčka in kaj pomeni za nadaljnji razvoj njegova odsotnost in kakšni so vzroki za odsotnost tega refleksa pri novorojenčku?
Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor že vnaprej in vas lepo pozdravljam
Draga Teddythecat,
novorojenček ima različne faze budnosti in spanja, ki vplivajo na odzivnost, tudi na reflekse, ki bi “morali” biti vedno prisotni. Pa so samo v knjigah, v resničnem življenju pa ne. In zlasti za prijemalni refleks (pa tudi sesalni, iskalni, Morojev…) je značilno, da ga lahko nevešč izvajalec tudi pri budnem sploh ne izzove (tudi zdravnikom, ki skrbimo za novorojenčke, ne uspe vedno), da ga lahko izzove le bežno – in da po nekaj prijemih novorojenček “ne sodeluje” več. “zaspančki” pa nikakor ne sodelujejo, tudi duda “plava” v njihovih ustih, ko jim jo vsilimo.
Zato kar mirno, prej ali slej vas bo držal za prst, ne le zaradi refleksa.
Srečno v 2021,