Pozdravljeni !
Glede na to, da ste strokovnjakinja za oksidativni stres, me zanima kaj menite o tem, da hormon-antioksidant (bioidentični) preprečuje oksidativni stres.Melatonina je pri človeku do 25 leta starosti še v zadostni količini, potem pa hitro upada in ga je nekje pri 55 letu starosti samo še 30%, pri 80 letih pa ga sploh ni več.Dodajanje melatonina bistveno omili marsikatero težavo, tudi oksidativni stres-ki pa posledično povzroča mnogo bolezni.Kaj pa C Vi menite o tem?
Lep pozdrav !

Pozdravljeni,

vse kar ste zapisali o melatoninu je res. VENDAR melatonin ni edina molekula, ki jo s starostjo organizem proizvaja v manjših količinah. To vse spada v proces staranja. Zato pa ima organizem toliko različnih molekul, ki opravljajo več ali manj isto ali podobno vlogo. V biologiji celice ali našega organizma vedno velja, da si procesi med seboj pomagajo, potekajo hkrati, se dopolnjujejo. Procesi so zelo kompleksni, zato vedno velja manj je več. To še posebej velja za hormone. In melatonin je samo eden od hormonov. Prevelike količine hormonov lahko povzročajo hude nevšečnosti (poznate zgodbe s steroidi, pa rastnimi hormoni, pa spolnimi hormoni,…) in trajne posledice.
Ko se odločate za uživanje hormonov, še posebej dobro preverite KDO JE PRAVI PROIZVAJALEC hormonov, kakšne kakovosti so tabletke ali kapsule. Saj samo ime melatonin še ne pove ničesar o učinkovitosti in varnosti tega izdelka.

In ne pozabite, da nam je staranje dedno. Zato so zmagovalci vedno tisti ljudje,
– ki sprejmejo svojo genetsko zasnovo,
– ki razumejo, da se vsake toliko v svojem življenju morajo spremeniti in s tem spremeniti tudi način življenja (od prehrane, spanja, gibanja, ostalih fizičnih in umskih aktivosti)
– ki imajo v svojem življenju (ne samo nekaj mesecev!) stalno vključeno rekreacijo, gibanje tako vsega telesa kot tudi možganov!!
-ki ne pretiravajo in se ne zgledujejo po TRENDIH (kaj je danes modno ali zelo prodajano), saj vedo, da so UNIKUM in morajo upoštevati svoj organizem in njegove potenciale
-ki so VZTRAJNI IN POTRPEŽLJIVI in REDOLJUBNI, saj vedo, da je času treba dati vedno čas. V biologiji pa naša ura tik-taka po svoje in ji je čisto vseeno kaj mi hočemo…

Če boste imeli še kakšno vprašanje sem vam vedno na voljo. Lahko pa si na http://www.cellfood.si v modrem kvadratu čisto spodaj (skrivnosti orgnizma) preberete osnovne biološke resnice, ki veljajo za vsa živa bitja in človek ni izjema,
želim vam lep dan in pijte VELIKO VODE, ker nas takšna vročina in tako hudo sončno žarčenje še posebej stara,
lp m

*Ali naj verjamemo MITU O NAJMOČNEJŠEM ANTIOKSIDANTU?

Organizem je sestavljen iz zilijard celic, ki so si v 70% delovanja popolnoma enake. Te enake funkcije omogočajo, da velike skupine celic, ki sestavljajo posamezne organe, med seboj sodelujejo.Tako smo mi kot organizem ena zdrava, vitalna celota.
Osnova za delovanje našega organizma kot ene celote pa je življenjsko pomembno, da naše celice tvorijo zadostne količine celičnega goriva (ATP-molekule) in hkrati ob tem nevtralizirajo reaktivne proste radikale med katerimi so tudi kisikovi prosti radikali (ROS), ki so produkt (kot smeti) metabolizma mitohondrija, kjer nastaja ATP. Za tvorbo ATP-molekul so ključne oksidacijske reakcije, ki pa so hkrati tudi usodne za življenje vsake celice, saj jih lahko trajno poškodujejo in tudi ubijajo. Rastline in živali in tako tudi človek so razvili KOMPLEKSNE sisteme z mnogimi antioksidanti, ki so najbolj učinkoviti takrat, ko lahko delujejo SINERGIČNO ( si med seboj »pomagajo«). Sistem antioksidantov je tudi kompleksen zato, da ima vsaka celica v vsakem trenutku in ob različnih pogojih MOŽNOST najhitreje izbrati tisto skupino antioksidantov, ki je življenjsko ključna prav v tistem trenutku in ob tistem pogoju. Antioksidante tako predstavljajo v našem organizmu različne molekule in ioni, ki nevtralizirajo te zelo škodljive, agresivne proste radikale.
Antioksidanti delujejo v dveh različnih okoljih:
– v vodnem ali hidrofilnem okolju. V splošnem hidrofilni antioksidanti reagirajo z oksidanti v citoplazmi celic in v krvni plazmi.
– v maščobah ali hidrofobnem okolju. Lipofilni antioksidanti pa ščitijo celične membrane pred oksidanti.
Antioksidante lahko razdelimo na:
1/ ENDOGENE ali NAM LASTNE antioksidante; to so tiste molekule, ki jih vsak posamezen organizem tvori sam in so tudi ključnega pomena pri nevtralizaciji ROS. Ko celice niso več sposobne same tvoriti teh sebi lastnih antioksidantov ali jih tvorijo v nizkih koncentracijah, prihaja do tako imenovanega OKSIDATIVNEGA STRESA, ki lahko povzroča poškodbe celic ali jih celo ubija.Ene najpomembnejših molekul, ki so nam lastni antioksidanti so: glutation, raznovrstne peroksidaze, različne superoksid dismutaze (SOD), katalaze, sečna kislina, ubikinon, pa tudi nekateri hormoni kot na primer melatonin. Koncentracija teh molekul nam VEDNO pove, v kakšni kondiciji so celice; ali so sposobne vzdrževati ravnotežje v celicah, ali se je ravnotežje že porušilo in je celica v oksidativnem stresu, v hipoksiji. Ti nam lastni »lakmusovi papirčki« so OPOZORILO, da lahko pride do poškodb, degeneracij in tudi smrti celice in tkiv.
2/ ZUNANJE antioksidante, ali tiste antioksidante, ki jih vnašamo v telo z dihanjem in prehrano:
• kisikovi ioni, paleta mineralov in ne le en sam mineral!!
• poleg C in E vitamina so ENAKO pomembni vsi ostali vitamini (A, B-kompleks, D-vitamin)!!
• rastlinska barvila ali polifenoli, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi in jim dajejo tipično barvo (zelena, modra, rdeča, rumena), ravno tako rastlinski flavonoidi,
• različne aminokisline, ki so živalskega in rastlinskega izvora.

Tako v biologiji našega organizma ne obstaja NAJBOLJŠI ali NAJMOČNEJŠI ANTIOKSIDANT.
Najmočnejši antioksidant je takrat, ko celicam organizma nudimo široko paleto različnih antioksidantov. Tako se lahko vsaka celica ob vsakem trenutku in vsakem pogoju brani pred nastajajočimi reaktivnimi prostimi radikali, saj si veliko različnih antioksidantov med seboj pomagajo (delujejo sinergično). Kaj nam pomaga velika količina enega antioksidanta, če ga pa celice v tistem trenutku sploh ne potrebujejo in jim lahko celo škoduje.

Organizmu prijaznejši in učinkovitejši so vedno majhne količine veliko različnih antioksidantov
Široko paleto antioksidantov organizmu nudimo takrat, ko imamo vsakodnevno redno zelo raznovrstno prehrano a v majhnih količinah. Res je, da je prehrana osiromašena in onesnažena, zato je priporočljivo dodajati prehranska dopolnila. A strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da so vnosi velikih količin posameznih antioksidantov prej škodljivi kot koristni. Tako se že dolgo priporoča dodajanje manjših odmerkov kompleksnih prehranskih dopolnil .
Zelo preprosto povedano: celicam nudimo široko paleto različnih orožij, ki ji bo ponovno omogočil borbenost, življenjsko vitalnost, potrebo in zmožnost po obnavljanju (rojevanju, rasti, odmiranju in ponovnem rojevanju).Ravno tako so izdelki naravnega izvora učinkovitejši od sintetičnih.
Raziskave so že dokazale, da oksidativni stres prispeva k razvoju številnih bolezni, vključno z Alzheimerjevo demenco, Parkinsonovo boleznijo, patološkimi spremembami ob diabetesu, revmatoidnim artritisom in nevrodegeneracijo pri bolezni motoričnih nevronov*. Primer, pri katerem je povezava med oksidativnim stresom in razvojem bolezni dobro poznana, so kardiovaskularne bolezni**.
*/Pri mnogih od naštetih primerov še ni razjasnjeno, ali je oksidativni stres vzrok bolezni, ali pa je posledica in povzroča le manifestacijo simptomov bolezni. Možni alternativni mehanizem nastanka nevrodegenerativnih bolezni je okvarjen aksonski transport mitohondrijev, v katerih se vršijo oksidativni procesi./
**/Oksidacija lipoproteina nizke gostote (LDL) sproži proces aterogeneze, ki privede do ateroskleroze in v končni fazi do srčno-žilnih bolezni./