Zdravo,

ne vem kje naj začnem, včasih se zdi, da ni več upanja, se trudiš, da narediš kar je prav, pa vedno naletim na slepo ulico, zdi se da bolj kot se trudim storiti prav, očitno delam bolj narobe.

Namreč skrbim za bolanega očeta in mater. Mama je bolana telesno medtem, ko oče pa je bolan tako umsko kot telesno, vendar je bolj kot umsko bolan hudoben. Bil je kronični pijanec in po kapi več ne sme piti in zaradi tega je postal hudoben in nagaja kolijor le lahko. Zato sem mu poskrbela psihiatrićno pomoč, in do izprd nekaj dnevi je bilo dokaj vredu, k psihiatru hodima na redne preglede in psihiater mu je predpisal tablete na razpoloženje in pomirjevala. Zdaj pa mu je zmanjkalo pomirjeval in sem tako klicala psihiatra če lahko pridem po recept, vendar sem doživela zelo hladen tuš, po telefonu je bil blazno nesramen do mene, ćeš da on pa že predpisuje recepta, će hočem pomirjevala bom pač morala k osebni zdravnici, osebna zdravnica pa mi je rekla, da ona že ne dajala recepta za tablete, ki so v domeni psihiatra in sem to tudi mu povedala, nakar mi reče, da ne ve če je problem v meni kot skrbnici ali v očetu kot pacientu in mi reče adijo in vrže telefon dol. Bila sem tako šokirana, da mu sploh nisem znala nazaj nič prav odgovarjati.

Sprašujem se ali je to normalno, da se psihiater tako obnaša, posebej če on predpiše terapijo, na koncu pa noče dati tablet, ko jih zmanjka. Oče ima pregled pri njem v decembru in sploh ne vem ali ga naj več peljem k njemu.

In glede na to, da za starše skrbim v polni meri in sem jima vedno na voljo, posebej za očeta, se mi zdi blazno nefer, da mi psihiater reće, da ne znam skrbeti za očeta, ko sem pa ga klicala ravno zaradi tega ker skrbim za njega.

Prosim če mi lahko nekako odgovorite oziroma pomagate glede na zgoraj opisano, ker ne vem kaj naj storim, počutim se v slepi ulici, kajti vse skupaj postaja že zelo naporno, in ne vem če bom zdržala.

In glede na to, da ne vem skom se naj pogovorim ali mi lahko daste kakšen naslov številko,.. s kom bi se lahko pogovorila.

Hvala

Draga zvezdica 1,

Včasih, če se še tako zelo trudimo narediti vse najboljše, na žalost naletimo na ovire. Ti si v tvojem primeru naletela na nerazumevajočega psihiatra, kar se pogosto dogaja. Psihiatri so prenatrpani z delom, seveda nikakor ne opravičujem takega obnašanja, kot si ga bila deležna ti, je pa dejstvo da so preobremenjeni kar se pogosto odrazi na njihovem odnosu do pacientov.
Očitno je, da za svoje starše zelo lepo skrbite kar je neprecenljivo in tukaj bi se marsikdo lahko zgledoval po vas. Predlagam vam, v kolikor se situacija z psihiatrom ne bo izboljšala, da menjate psihiatra. To je vaša osnovna pravica!

Nikakor si ne jemljite k srcu, vašega zadnjega pogovora z psihiatrom ampak vas naj vas vodi misel, da ste čudovita, skrbna oseba, na kar ste lahko zelo ponosni.

V upanju, da se vam vse najlepše uredi, vas lepo pozdravljam

Andreja