Atiju
Ati!
Danes mineva žalostno leto odkar si zaprl od bolezni utrujene oči.Pogrešam Te vsak dan bolj.Imam Te neizmerno rada. Se vidiva nad zvezdami.Darja
Pojdem, ko pride moj maj,
pojdem na rožne poljane,
kjer najdem vse svoje zbrane
od včeraj in kdo ve od kdaj.
Pojdem v kraj vseh krajev,
pojdem v maj vseh majev…
ne kličite me nazaj!
Draga Lidija!
Kako čudna so naša pota. Gledam starševski čvek in si rečem:skočim še na ta forum in vidim Tvoje pisanje.Večkrat se spomnim nate in res sem Ti hvaležna za vsak Tvoj nasvet,besedo.Tudi naša družina danes ni bila na pokopališču pri Atiju,vendar so bile moje misli cel dan pogosto pri njem.Pogrešam ga močno,imam pa to srečo,da se mi je kar nekajkrat pojavil v sanjah,zadnji teden 2x.
Tolažim se z mislijo,da bi bilo pri vseh bolečinah in tegobah sebično želeti,da bi ostal z nami.Saj nas čakajo nad zvezdami in bedijo nad nami.
Ali si morda na fb?
Pošiljam Ti en velik objemček.Darja
Do not stand at my grave and weep
Do not stand at my grave and weep
I am not there. I do not sleep.
I am a thousand winds that blow.
I am the diamond glints on snow.
I am the sunlight on ripened grain.
I am the gentle autumn rain.
When you awaken in the morning’s hush
I am the swift uplifting rush
Of quiet birds in circled flight.
I am the soft stars that shine at night.
Do not stand at my grave and cry;
I am not there. I did not die.
Mary Elizabeth Frye