rak povsod
do nedelje..sem imela sestrco, staro 35.
Imela, preteklik. Iz raka dojke, po kemi in odstranitvi dojke…je šel rak na vse možno. Trpela je zelo, res, meni se je srce trgalo, skušala je biti junakinja, pa ni šlo.
Dekleta, imela je miceno buljico, jo ignorirala do -prepozno. Nenormalno agresiven rak.
Težko je ..nepopisno
V mislih sem s tabo. Ta prekleti rak nam jemlje naše najdražje. Meni je vzel moža in to pri 46 letih. Iz lastnih izkušenj vem, kako zelo ti je hudo. Poskusi zbrati vse moči skupaj, počasi se poskusi postaviti nazaj na noge in poglej proti soncu. Samo ne obupaj. Pri meni se je začelo z zelo majhnimi in negotovimi koraki v prihodnost. Ja, to naše zdravstvo je pa res bolj na nuli, kar se zdravljenja raka tiče. Tudi mojemu možu pri tumorju v glavi niso mogli nič pomagati. Tudi pri njem je bilo zelo hudo. Vendar tisti, ki ostajamo na tem svetu, ne smemo obupati. Meni je mož rekel: Če mene kdaj ne bo več, boš pa ti tista, ki bo držala družino skupaj. Te besede sem vzela zelo resno in se borim s tem življenjem vsak dan. Želim ti, da bi se iz nepopisne žalosti dvignila še močnejša, samozavestnejša.
Pozdravljena,
vem, trenutno je zelo hudo.Verjemi mi, ne bo v nedogled trajala ta grozna bolečina.Ščasoma bo popustila in se boš spominjala lepih trenutkov,ki sta jih skupaj preživeli in tudi grdih. Dam ti nasvet;ne premišljuj o grdih.Nima smisla in še težje ti bo.Veš, kot srednješolka sem tudi jaz za rakom izgubila najpomemnejšo osebo v svojem življenju, mojo mamo ( in zdaj sem sama na istem) . In po tolikih letih skoraj vsak dan pomislim na njo.Ker brez tega ne gre, vedno je prisotna.Tudi tvoja sestra te bo vsa leta spremljala, a ščasoma ne bo več tako boleče.Moja mama mi je vedno govorila:Nisem umrla dokler bom v vaših srcih,bom živela naprej. In to je res .
Dam ti en nasvet,prosim pazi na sebe,pregleduj se in če zatipaš čisto miceno bulico, jo ne ignoriraj.In tvoja sestra je bila junakinja ,verjemi mi,vem,ker ko izveš,da imaš raka postaneš močan,imaš naenkrat čisto drugačen pogled na svet in se zavedaš kako je življenje prečudovito,
čeravno kratek čas.Mi,ki zbolimo za rakom se ne smilimo sami sebi, ne vem ti tega razložiti kako je, ampak je??? Tako se je počutila tvoja sestra in je dihala z polnimi pljuči.
Preberi si na tem forumu : Dan,ko sem izgubil nesmrtnost ( od J.H.). Bo ti malo lažje.
Prisrčen objem in pozdrav !
J
Ps:Vsak dan bo bolje in ščasoma boš postala zelo močna oseba,ki ima nekaj res lepega v svoji notranjosti .
Draga Moja Miška,
meša se, samo če Vi to dovolite. Ne sugerirajte si tako negativnih stvari.
Kljub žalosti in vsim občutkom, poskusite posortirati; govorite o tem pri psihologinji. Ona Vam bo pomagala, pa četudi samo z vprašanji vodila, priti do nekaterih spoznanj.
Če pa boste slučajno vse poklačili s kakšnimi psihofarmaki, to ni trajna rešitev. Slišala sem namreč, da dajejo psihologi v Sloveniji zdravila za psiho, potem ta poklic sploh ni razumljen. To je v drugih državah pridržano psihiatrom.
Preberite še enkrat prispevek od mrkn; izzivi nas delajo še močnejše.
Vse dobro!
Spoštovana Moja Miška, samo to vam bom napisala : ne obupajte. Zberite se v svoji notranjosti kljub vsej svoji žalosti, ki vas je doletela. Po drobcih se zopet poskusite postaviti pokonci. Ne zanašajte se na psihologe in psihiatre in kakšna taka ali drugačna zdravila, ki jih predpisujejo. Jaz mislim, da je človek v svoji notranjosti sam sposoben se po izrednih težkih, hudih preizkušnjah dvigniti nazaj na površje. Samo počasi po drobcenih korakih…. Ko mine tisti prvi šok po določeni hudi preizkušnji, potem pa razmislit, predelat stvari po milimetrih. Sem ostala sama s štirimi otroki in postopoma prišla do tu, kjer sem danes. V tem norem svetu se ustavite, poglejte vase in …. Želim vam veliko notranje moči. V mislih sem z vami. Vas lepo pozdravljam.
Lahko, samo ne vem, kako.Mojega e-mail naslova nočem javno napisati tu na forumu, ker nočem, da bi me moževa žlahta prepoznala. V naslovu je namreč moje ime in priimek. Mogoče imate vi kakšno idejo. Upam, da ste , glede na okoliščine, kolikor se pač da, dobro. Če bi obstajala kakšna možnost, bi bila tudi jaz vesela, če bi si lahko dopisovali po e-mailu. Do takrat pa lepo pozdravljeni in držite se.