Prebiram, prebiram poste o tem kako preboleti smrt bližnjega in tavam v obupu.. V sredo 16.5.2012 je umrla moja mati. Nekako počasi sprejemal dejstvo, da je ni več, vendar mi koncentracija pada, jokat sploh ne morem več. Želim si, da bi se lahko še fajn zjokala in potem mogoče malo bolj počutila. Stara sem 28 let, brezposelna in živim pri njenem možu. Se dobro razumeva, nimam kaj rečt, sam to zame ni več dom, ni dom ker ni mame. Mučna tišina vsak dan… On je čist poklapan, ga moram tolažit, ker se mi res smili čeprav sem sama tud čist na dnu. Skrbi me kako bova finančno, kdaj bom službo dobila, kdaj se bom sploh lahko skoncentrirala in zbrala, žvela naprej in ne hodila kot mesečar okol…

Kaj je največja ironija.. to, da je umrla po krivici!! Rekli so da ima raka na želodcu. Vendar ga ni imela. Izvide so zamešali, to nam je povedala zdravnica.Rekla je “če bi mi to vedli, ne bi nikoli operirali”…Med operacijo je prišlo do komplikacij, dobila je strdke v nogo in so še to operirali (bay pas) potem je bila 14 dni v kom in en teden v bolnici.. Potem so jo pa poslali domov… Domov čist uuničeno. nič ni mogla ne hodit ne nič, ne jest… gledala sem kako je hirala …V nedeljo je pa začela krvavet in odpeljali so jo v bolnico, so zašil tisto rano.. s sredo 16.5 je spet začela krvavet in na poti v kirurško sobo ji je odpovedu srce… men pa razpadu življenje…:( kako se sploh pobrati po vsem takem?

sožalje, Vem, da da ti je hudo, še posebejm, ker moraš tolažiti še maminega partnerja. Sama nimaš nekaj, da bi vsaj delno spremenila tok misli ali se razbremenila. .. Skušaj biti močna, da tako pač je., da je taka usoda itd…,drugače se boš zlomila.,,To je res nekaj najhujšega, meni se je to zgodilo že pred davnimi leti, tremi desetletji, pa se mi zdi, vsega se živo spominjam kot bi bilo včeraj. Moja mama je bolehala na žolčnemu mehurju in potem dobila tudi raka. Vseeno smo bili delno pripravljeni, pri tebi pa je še bolj žalostno.
Drago dekle. Skušaj najti kakšno pomoč, da se pogovoriš. Saj obstajajo ustanove za pomoč ljudem v stiski. Pomoč sama od sebe ne bo prišla. Naveži stike na internetu, sprašuj..Mogoče se bo še kdo javil, ki ima več izkušenj…
Pošiljam ti pozdrav z željo, da bi se vseskupaj lepo izteklo in
uredilo.

Nevem ,kako naj začnem a naj talo po bolezni in še izgubo službe je ženi odpovedlo srce in ostal sem sam, imela sva lep zakon ,dva zlata otroka katera sma spravila do kruha, živel sma mirno živlnje, vsenesporazume sva hitro uredila,zavedala sva se,da je živlenje kratko. Po smrti žene sem bil jas cele dneve sam ,otrka sta po službi hodila z prijateljem, čeprav sem vsak dan skuhal, pospravil stanovanje ,sem veliko jokal ,samotame je ubijala. Kjer sem človek ,ki se zna prilagoditi sem hitto našel prijateljico, katero je doletela ista usoda, preseliv sem se k njej ,otroka sta jo dobro sprejela, še več njeni in moji otroci hodijo križam oba imama po dva otroka.Sinu sepustil stanovanje in si za slučaj ,kakšnega nesporazuma izgovoril sobo, da bi me soba čakala vsak mesec plačujem določen znesek. Pred pol leta je sin spoznal dekle in vrjetno se bo počil, da bi bil še naprej brez skrbi sem hotel ta najin dogovor uverit ,a me je hčirka nesramno napadla ,da tega nesmem .naj zaupam sinu in snahikljub temu, da je kar nekaj primiru, da tamlada doseže da dobi polovico nase potem te pa isplača ali kar postavi na cesto. Dokler sem zdrav in še lahko sam poskrbim zase se ne bojim , a kaj ,če pride bolezen, ali, da ona slučajno umre otroka prijateljice dobita hišo jas ostanem na cesti. Prosim vsakogar ,ki bo brav ta članek naj moli zame, da če semi to zgodi imel toliko moči, da se bom ubil- hvala-prijatelji.