tudi jaz abstinentka
Jaz sem po 22ih letih zdaj že dva meseca brez cigaret.Pokadila približno škatlo ,včasih tudi malo več, na dan. Prej nikoli razmišljala o prenehanju kajenja,enega lepega dne ,pa kot da bi treščilo vame in sem prenehala sredi dneva. malo tudi iz finančne plati,ko izračunaš,koliko poženeš v luft.
Nobene želje po tem ,da bi kakšnega prižgala ,več kot mesec in pol,kot da nisem nikoli kadila.
So pa po tem mesecu in pol druge peklenske muke. Živčnost ,razdražljivost,obnašanje,kot da se ne prepoznam,zadirčnost.Kot ,da bi padla v depresijo,nič se mi ne ljubi delati,se vlečem po stanovanju kot megla,se smilim sama sebi.Ponoči sanjam ,da kupujem cigarete in kadim,ko se zjutraj zbudim,si oddahnem,da so bile samo sanje.Naj povem ,da sem poročena,mati dveh otrok in tole moje norenje je že začelo ogrožati partnerstvo.
Vzela sem se v roke ,teče tretji mesec in peklenske muke živčarjenja so se umirile,upam da se je telo sčistilo nikotina. Polek vsega skupaj sem zmanjšala tudi količino prej popite kave ob cigaretih.
Mi kdo zna povedat,kako naj si organiziram življenje,da mi ne bo vse padlo dol,ko pridem iz službe in postanem spet normalno bitje.Kajti,če se bo tako nadaljevalo ,bom za umiritev kdaj pa kdaj kar kakšnega prižgala. Kakšne imaste izkušnje s tem. kaditi sem prenehala brez vsakih nadomestkov.
Lp
Ojla ena cvetka!
Kako se prepoznam v tvojem opisu… Edina razlika, da imam jaz 3 otroke…
Dobri so, da so prenašali moje izbruhe, ki so zdaj, po dobrih 5 mesecih sicer še prisotni ampak dosti bolj redki in dosti manj intenzivni. Hvala bogu za razumevajočega moža, ki me je podpiral in me skušal razumeti.
Ne znam ti točno odgovoriti, ampak po moje čas prinese svoje. No, vsaj upam, ker si res želim, da teh izpadov ne bi bilo več. Je naporno, ja, zase in seveda tudi za okolico, ampak še vedno se splača! Moramo verjet, da smo sposobni vztrajat in ob tem normalno živet brez nekih kriz. Oziroma ne normalno živet, DOSTI BOLJŠE ŽIVET!
Srečno na tvoji poti!
Lp, jaz…
Ne vem kako ampak meni je pomagala bioresonanca.
Namreč po 30 letih kadilske karjere in pokajeni skoraj dve škatlici na dan (povprečje) sem se odločil da se tega ne grem več. Kakor je rekla ena cvetka tudi iz finančnega razloga. Večkrat sem že probal končati ampak tako lahko kakor sem sedaj lahko brez cigareta še nikoli. res je da me včasih še prime, ampak se zamotim in gre želja mimo. Živčki so malo bolj napeti kakor v dobi kajenja, ampak vse pod kontrolo.
Jaz nisem prebral knjige ampak sem se odvadil z bioresonanco.
Zato ena cvetka malo pobrskaj po netu ali pa ti jaz napišem kje sem bil na bioresonanci