Pozdravljeni,

imam vprašanje. Hčerka, ki bo stara eno leto ima hudo srčno napako, operirana je 1x že bila. Sedaj proti koncu poletja ali jeseni pa jo čaka ponovna operacija. Porodniška se mi bo iztekla konec septembra. Zanima me, v primeru da bi bila planirana operacija v oktobru, ali mi pripada bolniški stalež, ker se bo stanje hčerke poslabšalo pred operacijo, v času hospitalizacije (ko bo operacija) in okrevanje po operaciji po puckovem zakonu? Hvala lepa za odgovor.

Spoštovani!

Zahvaljujemo se Vam za postavljeno vprašanje! Naša skupina že pripravlja odgovor na Vaše vprašanje, ki ga lahko pričakujete v kratkem.

Lep pozdrav v imenu vseh članov Skupine za pomoč staršem bolnih otrok!

Staša Račnik, univ. dipl. pravnica

Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru

Spoštovani!

Podajamo odgovor na Vaše vprašanje. Upamo, da boste v njem našli koristne informacije za Vašo situacijo.

Pravica do začasnega zadržanja z dela – oziroma t. i. pravica do bolniškega staleža je urejena v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB3, Ur. l. RS, št. 72/2009, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZZVZZ) in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Pravila OZZ). To pravico imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju. Začasno zadržanost od dela je sicer pooblaščen in dolžan ugotavljati osebni zdravnik (174. člen Pravil OZZ), vendar pa mora začasno zadržanost od dela zaradi nege in varstva otroka ugotavljati osebni otroški zdravnik (175. člen Pravil OZZ). Začasno zadržanost od dela lahko ugotavlja tudi imenovani zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: ZZZS), vendar ne v primerih, ko gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik. Uveljavljati pa jo je mogoče do otrokovega 18. leta starosti.

Predvidevamo, da ste s sklicevanjem na ‘Puckov zakon’ imeli v mislih novelo ZZVZZ-D (Ur. l. RS, št. 6/1999). Ta je med drugim novelirala tudi 30. člen ZZVZZ, ki daje v prvem odstavku pravico do nadomestila zaradi nege otroka do starosti sedem let v trajanju največ 15 dni. Ta pravica pa se lahko v primeru, kadar to terja otrokovo zdravstveno stanje, podaljša do 30 delovnih dni. O podaljšanju pravice odloča pristojni imenovani zdravnik ZZZS, ki lahko kadar pride do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka ali v drugih izjemnih primerih to pravico še podaljša, in sicer lahko takšna odsotnost skupno traja največ 6 mesecev. V četrtem odstavku je nadalje določeno, da lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrična klinika (v skladu s 138. členom Pravil OZZ tudi na predlog strokovnega kolegija UKC Maribor), imenovani zdravnik ZZZS podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka, in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. Na predlog teh dveh organov pa lahko imenovani zdravnik odobri celo pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici, kar predstavlja izjemo od pravila, da pravica do nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja staršem ne pripada, ko je otrok v bolnišnici.

Glede na to, da se vam dopust za nego in varstvo otroka (t. i. porodniška) še ni iztekel, je potrebno opozoriti na Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-UPB2, Ur. l. RS, št. 110/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZSDP), ki v 26. členu predvideva možnost za podaljšanje le-tega. Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške komisije (komisijo imenuje minister, pristojen za varstvo družine). Kriterije za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, vsebuje Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS, št. 105/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Pravilnik). Glede na določbe pravilnika so otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo: otroci z motnjami v duševnem razvoju, gibalno ovirani otroci, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci ter dolgotrajno hudo bolni otroci. Zadnji so opredeljeni v 6. členu Pravilnika, in sicer so to kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. Pravilnik na koncu vsebuje tudi seznam hudih bolezni, v katerem lahko, glede na natančno diagnozo bolezni Vaše hčerke, sami preverite, ali se ta diagnoza uvršča na seznam ali pa se o tem pogovorite s hčerkinim zdravnikom.

Odgovor pripravila:
Klara Zorko, uni. dipl. pravnica,
članica Skupine za pomoč staršem bolnih otrok

Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru