No pa sem končno izbrala pogum, da tudi sama kaj napišem, ne pa da samo prebiram zgodbe. Že parkrat sem imela spisano vse vendar je bilo težko pritisniti gumb oddaj.
Stara sem 20 let. Nevem sicer pri kateri »izkušnji« naj začnem. Ne maram izraza posiljstvo ali pa spolna zloraba. Nekako me vedno zmrazi, ko to preberem ali slišim. No pa začnimo…
To sem doživela dvakrat. Trije različni moški. Vse sem poznala. Enega izmed njih sem celo imela zelo rada. Zakaj, nevem. Še vedno ne razumem zakaj sem potem vztrajala v tisti zvezi. Malo nepovezano pišem ampak iskreno povedano ni tako lahko kot prejšnič, ko sem še oklevala ali bi poslala ali ne. Zdaj ko vem, da bo to mojo »izkušnjo« še nekdo drug slišal, nekdo ki ga ne poznam, mi je kar malo čudno. Vendar imam občutek, da mi bo pomagalo.
Prvič se je zgodilo, ko sem bila stara 12 let. Na poti iz šole sva s prijateljico hodile proti domu in se ravno menile za vse super igrice, ki se jih bova igrali. Nažalost se ni tako končalo. Za nama sta hodila najina sošolca, recimo da sta bila fant A in fant B. Od kar sva jih opazili sva na pol tekli, nevem zakaj, šesti čut mogoče? Uglavnem, zatekli sva se v eno izmed gostilen, ki so bile na najini poti proti domu. Skrile sva se na ženskem stranišču. Ne znam opisati tega občutka, ampak že ko sva hodile po stopnicah dol, proti WC-ju, sem imela grozen občutek, mrazilo me je. Šle sva v WC in se notri zaklenile. Fanta sta prišla do vrat po njih tolkla, govorila grozne stvari, ugašala in prižigala luč (ker je bilo stikalo zunaj) ter nama grozila, da če takoj prideva ven še nebo tako hudo. Vendar to ni bila grožnja na tak način kot si ponavadi predstavljaš 12-letnika da govori. Fant A je imel posebej močan glas, ko je to pravil. Strah naju je bilo. Po eni uri stalnih pregovorov (še danes me čudi kako da v tistem času nihče ni prišel dol, smo bili kar glasni) sva zaslišali korake, ki so odhajali ven. Oddahnili sva si češ da je tega konec. Ko sva prišli ven sta naju čakala izza vogala. Čim sta lahko sta naju zvlekla v moški WC in zaklenila sta naju noter. V temi skupaj, v pričakovanju kaj bo sledilo. Obe sva bili drobcani in nisva se mogli branit. In nato je sledilo otipavanje.. sploh s strani fanta A saj je bil bolj samozavesten in prepričan, da si tega želi. Dotikal se me je počasi, kot da ponovno odkriva nekaj novega. Jaz sem le mižala in upala, da bo ostalo pri tem. Bilo me je zelo strah. Fant B je šele kasneje začel njega posnemati in se začel dotikati moje prijateljice, ki se mu je nekako izmuznila za moj hrbet. Ne spomnim se vsega dobro. Vem samo, da sem rekla da če že morata kaj storiti naj to storita meni, njo naj pustita pri miru! In točno tako je bilo. Njo sta pustila pri miru. In ni mi žal, da sem to rekla. Nebi mogla živeti s tem občutkom, da ji nisem mogla pomagati..To je bila nekako moja dolžnost. Na izrazu fanta B je bilo čutiti, da mu je odleglo. Nevem zakaj se spomnim tako uživo kako se je on počutil. V tistem trenutku, ko sva bile s drugo punco stisnjene v kot, je fant A rekel naj slečem majico. Ker tega nisem želela je uporabil nekaj sile in majice ni bilo več na meni. Še sedaj se ne počutim dobro, ko sem pred fantom zgoraj brez. Spomnim se vsakega dotika, kako je dihal, me gledal, ampak ne vizualno. Spomnim se tega ko kdo drug naredi isto kot je on…njega vidim le v sanjah. Da bi se ga tako probala spomniti pa ni šans. In tisti trenutek, ko me je slekel sem otrpnila. Vem samo da se je drgnil ob mene in da je v mojo nožnico vstavljal svoje prste in nato svoj penis. Točno vem kako je izgledal penis. To je edino kar se uživo spomnim. Ustrašila sem se ga. S prsti je bil grob. Tiščal in tiščal jih je, kot da se mu kam mudi. Vsakič bolj grobo, zraven je govoril take packarije, da niso vredne omembe. Bilo je kot v filmu, kot da to nisem jaz, kot da to le gledam nekje od daleč in kričim naj neha. Iz ust nisem mogla spraviti ničesar! Spomnim se tudi, da je nek moški vstopil v toaleto ravno, ko je bil v meni. Nobena ni pisnila ničesar. Nobena od naju niti ni mogla. Tisti moški pa tudi ni nič slišal, niti videl. Kaj se je še potem dogajalo nevem, vem le da naju je fant A ozmerjal da sva pokvarjeni, da sva prosili za to že dolgo. Zakaj je to storil mi še danes ni jasno. Po tistem sva obe objokani obležali na moškem Wcju. Ko sva prišle do prijateljičinega doma sva si prisegli, da tega nikoli nebova nobenmu povedali. Od tu naprej imam o tem samo še spomin, da sem očetu to enkrat povedala. Seveda mi ni verjel! Zakaj pa bi mi! Vendar je vseeno povedal to naši razredničarki, češ da bi se malo pogovorili z njima o tem in da izve če je to res. In kaj je storila ona? Pred očetom je samo rekla, da sta to dva izmed najbolj vzornih fantov na šoli! Kako morem kaj takega reči! Ko pa sem ostala sama z njo…mi je povedala še sama par grenkih in tako so kar naenkrat vsi v razredu vedeli kaj se je zgodilo!! Vendar nihče ni prišel zraven in vsaj vprašal, ali je to res. Midve sva izpadle prasice, packe, sam pozornost iščeta! Oba fanta pa sta se samo smejala in živela normalno naprej kot, da ni nič bilo. Po končani osnovni šoli, sem fanta A srečala še parkrat. In veste kaj mi je rekel?! Oooo lej jo no, si se pa mal razvila a? Lahko bi se spet mela fajn, kaj pravš? HALO?! Takrat se je začelo. Nočne more, napadi panike, pred spanjem ritual samopoškodovanja in joka. Vsak božji dan! Fanta B sem srečala šele po maturi na paradi v Ljubljani. Meni nič tebi nič je pristopil do mene me objel in rekel, da bi se mogli še kdaj s fantom A dobit, smo bli kr frendi a?! Otrpnila sem še bolj. Moje srce je norelo. Samo iskala sem priliko, da ga dobim na samem in mu povem, kar se mu zagre. Vendar…ni šlo niti to. Nemočna sem bila. Veste kako je gledati vsak dan enega in istega človeka..ali pa dva.. ki sta ti kaj takega storila..še 3 leta?? Vendar to niti ni bilo najhuje. To kar sta mi storila. Najhuje je bilo vsak dan priti domov in poslušati od mačehe, da sem prasica, kurba,itd. Seveda oče ni bil tiho in ji je vse povedal. Ta njen pogled, kot da sem nič. Smet. Nekdo, ki ga nihče noče. Ampak sej to je res. Mami me ni želela. Zato sem tudi bila pri očetu. In tako sem tlačila vsa svoja čustva vase. Nisem imela druge izbire. Nihče me ni poslušal. Nihče ni želel vedeti kaj se z menoj dogaja. Če bi takrat imela nekoga ob sebi, zdaj nebi bila taka kot sem.
Seveda to ni konec moje zgodbe. Še zdaleč ne. Spoznala sem nekega fanta, malo je bil starejši od mene. Super sva se imela, celo pri sexu ni bilo tako slabo. Vendar sem bila vedno nekako v podrejenem stanju pri sexu. Velikokrat sem rekla, da nočem pa je vseeno silil vame. Nekega dne pa si tega resnično nisem želela. Celo noč sem imela more o prej opisanem dogodku. Ampak ne, sej ti valda vedno hočeš sexat! Pa sem mu rekla NE! Večkrat..nočem..nemorem.. ampak me ni poslušal. Ko je prodrl vame…na silo…in začel govorit vidiš da ti paše…se smejal…jaz pa jokala…nisem vedela kaj naj…ko je končal (hvalabogu ni trajalo dolgo) sem samo spakirala in šla. In seveda ni razumel..kako pa bi! Če si nekaj želiš, si vzameš! Od kje jim taka logika, nikoli nebom razumela. Vendar takrat nisem končala veze. Pa bi jo morala! Ne da mi je pasalo, kar je naredil, ampak zakaj bi si zaslužila kaj boljšega? Saj drugega nisem poznala. Vendar je bolelo. Srce se mi je paralo. Še danes me je strah pri sexu s fantom, da nebom kdaj preveč neubogljiva. Bojim se da se bo isto končalo, pa raje prej popustim.
Nevem kako pa je s tem tretjim dogodkom ker….ne spomnim se dobro sem bila še premajhna. S sestro sva se nekega večera začele menit o moških. In ko sem ji povedala za moje »izkušnje«, je samo pokimala pa rekla: »Tamala, ne mislit da si edina.« Obstala sem. KAJ? KAKO? KDO? ZAKAJ? Pa ne še ti?! Povedala mi je tudi, da je starejši dve sestri vsak dan posilil stric. Pa veste kako je to ko si vsak dan pri nekom potem pa kaj takega zveš?! Od takrat naprej sem bila tam samo kadar njega ni bilo doma! In nato mi je omenila, da ima ona spomine, da je njo posilil nek drug družinski član. Začudena sem bila, ko sem dojela, da me ne čudi kaj govori. In nato flashback…dnevna soba…on na kavču..jaz prestrašena…hodim proti njemu…nekaj mi govori…se mu vseden v naročje…in…tema…ničesar več se ne spomnim. Le občutek slabosti me vedno obleti, ko razmišljam o tem. Velikokrat sem mogla to tudi spravit iz sebe. Če bruhanje ni pomagalo, je pa britvica. Tisti občutek, ko prvič zarežeš…svoboda! Zadihaš. Že sedaj ko samo pišem to se mi zdi kot da se neko breme dviguje iz mojih prsi, iz trebuha.
Želim si neke pomoči. Ker nevem kako bom sicer funkcionirala naprej. Še moj bodoči poklic se mi je zagnusil zaradi tega. Ko sem morala v porodni sobi neki ženski narediti vaginalni pregled, nisem vedela ali bom omedlela ali kaj se bo zgodilo. Kar oblivalo me je. Zdelo se mi je da delam vse narobe. Da to nisem jaz. Nemorem nekomu škoditi. Žensko je bolelo. Ni ravno prijetno ko ti nekdo nekaj tišči v nožnico. In zato bi rada pomoč, da bom lahko pomagala drugim.
Zadnji teden je bil eden izmed težjih. To o družinskem članu se mi iz dneva v dan pojavlja pred očmi. Duši me. Imela sem par napadov panike. Že spet sem želela narediti kakšno bedarijo. Prebrala sem tudi nekaj knjig, ki ste jih enkrat priporočali na forumu. Pomagale so mi razumeti, zakaj včasih čutim kar čutim in zakaj sem taka. Ampak pomagale niso dosti. Občutek imam kot da padam v neko depresijo. Saj se smejim. Vendar to ni to. Neko breme me stalno tlači. Vsako noč si bojim zaspati, da mi nebo kdo kaj naredil, da nebom pripravljena. Spet moram imeti prižgano televizijo ali pa luč če želim zaspati. Teme me je na smrt strah. Ubistvu sem se zaradi vseh knjig in vsega začela zavedati nečesa. Zdaj vem zakaj se rada potapljam. Takrat čutim in slišim samo eno…svoj utrip. Začutim da nisem le neka gnusna pošast, ki nosi v sebi vso to jezo. In takrat vem, čutim, da sm živa.

Upam, da nisem preveč zmedeno pisala.
Če pa je kakšen program ali pa kaj kar ni tako drago bi pa prosila, če mi lahko napišete saj kot študentka si nemorem ravno privoščit pomoči, ki bi si je želela.

Pozdravljena!

Vesela sem, da si se končno odločila in napisala svojo zgodbo. Ni tako hudo, ko se nekaj da ” iz sebe “, kajne ? Zato vedno znova in znova povdarjam, da pišite svoje zgodbe, občutke, stiske. Samo spregovoriti je potrebno. Tako malo je treba, a hkrati tako veliko za tisto osebo, ki išče svoj sedež na tej Zemljici. Ki išče razumevanje, sočutje in ramo.

Če se kar navežem na tvojo temo – da te je strah teme, je namreč razumljivo saj je tvoja ” zloraba ” ( čeprav ne maraš te besede ) bila v temi. Takrat si občutila vso svojo nemoč, strah, bitje srce in samo želela si, da se vse to konča. Zato si tudi otrpnila. Tvoje telo je opazovalo dogajanje, a možgani niso vsega registrirali na zavednem področju. Veliko stvari oz. dogodkov se je shranilo v tvojo podzavest. Občasno dobivaš ” flashe “, kar je rezultat vsega tega. Veliko stvari ti ni še jasno, vendar prej ko slej ti bo. Iz vsega napisanega lahko tudi izluščim, da nisi obiskovala nobene terapije v tej smeri. Pa si tega želiš? Saj veš, da je možnost induvidualnih terapij in tudi skupinskih !
Zanima me tudi kako je s tvojo samozavestjo? Glede na to, da si dolgo zbirala pogum za pisanje, verjetno ni kaj pretirano velika ? Ni to sedaj neki očitek, ampak samo sprašujem, da si oblikujem celotno sliko o tebi v glavi oz. si poskušam .
Rada bi razumela čim bolj tvojo situacijo, zato imam vprašanja. Vem, da jih imaš tudi Ti, zato na plano z njimi. Vem, da nimaš dobrega mnenja o sebi in tudi meniš, da ga drugi nimajo o tebi. To je kar začaran krog iz katerega se ne pride kar tako na cilj. Potrebno je veliko truda, volje, moči in časa. Vedeti moraš, da moraš imeti sebe rada, se sprejeti takšno kakrkšna si. Ker taka si, edinstvena, neponovljiva – UNIKATNA. Vsak izmed nas ima kvalitete, le prisluhniti jim mora, ali pa jih videti skozi različne situacije, ki jih ponuja življenje. Življenje je lahko lepo, če ga živimo v harmoniji s samim seboj. Vem, da bo uspelo tudi tebi. Na koncu velikega tunela, te čaka sreča, radost in umirjenost v sebi.

Srečno!

Ojoj punca, js se zate bojim kakšnega si boš ti našla v prihodnosti. Fanta mislim… ponavadi si takšne najdete potem ene kretene, ki z vami delajo čisto nespoštljivo (pretepanje, poniževanje…..še bi se dalo naštevati) ker same mislite, da si več ne zaslužite in posledično vztrajate v takšnih razmerjih.
Upam da boš dobila fanta, ki te bo spoštoval…
Žal je pa tako, da to kar misliš o sebi, to dobiš in privlačiš nase. Posledično če verjameš da si ….. boš takega privlačila ki bo tako grdo s teboj delal.
Seveda nisi takšna, čisto super si, ti pa priporočam da greš na terapije, da daš to ven, drugače te bo celo življenje spremljajo in obkrožali te bojo ljudje, ki bodo (fantje) najverjetneje delali s teboj grdo in te zlorabljali na takšne in drugačne načine.

Moraš verjeti da si vredna več razumeš, nisi ena ….. ampak si vredna več, s teboj ni nič narobe, res ni, z njimi je bilo…
srečno!

Žal mi je da si morala doživeti vse to. Vedi da sama nisi absolutno nič kriva. Sploh ne razumem kako lahko nek sošolec kar z lepega napade sošolko v WC-ju. In kako lahko to potem starši tako na lahko vzamejo – in razredničarka tudi… Sramota! Mislim da imaš res že zaradi mame manjvrednostni kompleks. Ne vem kako se tega rešiti, ker nisem strokovnjak, a vedi da si ravno toliko vredna dostojnega in lepega ravnanja in sploh življenja kot vsi ostali. Vedeti moraš kaj je sprejemljivo vedenje partnerja do tebe. Ne smeš biti v podrejenem položaju, partnerja si morata biti enakovredna, na vseh področjih. In ne pomeni ne. Kdor tega noče razumeti te ni vreden! Ko bi le lahko kako pomagal, žal lahko le z besedo. Držim pesti zate, drži se in upam da te v prihodnosti čakajo lepše stvari in da boš obdana z boljšimi ljudmi. Srečno!

–Maja
Ne, nisem še bila na nobeni terapiji. Sem pa že prej malo se pozanimala o tem, vendar bi še vseeno kakšen nasvet rada dobila kaj in kje je mogoče najbolje. Sem iz okolice Lj tako, da mislim da imam dosti združenj na voljo, ki nudijo takšne in drugačne delavnice, terapije, itd. Samo problem bo dejansko kaj narediti v tej smeri. Nevem, če bom lahko sploh kaj spravila iz sebe, ko bom enkrat tam. Bi se pa rada takšne terapije enkrat udeležila, ker mislim da bi mi zelo pomagalo.
Kar pa se tiče moje samozavesti, je pa bolj ni. Nekako vsi mislijo, da ker se ukvarjam tudi malo z modelingom da sem pa neka samozavestna frajla, ampak v resnici ni tako. Nekako imam občutek kot da bi se v meni še vedno skrivala neka mlajša različica mene, ki je še vedno sramežljiva in prestrašena. In dosti imam tega da se nimam rada! Težko to priznam..ampak tako je. Maja, hvala za lepe vzpodbudne besede, res polepšali ste mi dan.
–kill’em’all
Kar se pa tiče fantov bom pa takole rekla. Ja priznam, sem imela zelo slabe izkušnje z njimi. Ampak trenutni fant je razlog za vse to. Je edini s katerim se lahko o tem pogovarjam, ki si vzame čas za to. Nekako si tudi sam želi izvedeti dosti o tem, in mi je tudi zaradi tega vedno v podporo. Čeprav me je včasih malo strah, da se nebi naveličal enkrat ukvarjanja s tem. Vendar glede na to, da tudi sam malo kdaj pobrska po temle forumu in probava razumeti kaj se mi mota po glavi, se mi zdi da ni tak, da bi enkrat kar šel.
–Wraith
Včasih je tudi beseda dovolj. In ja, zaradi mame imam dosti težav. Tako na čustvenem kot na kakšnem drugem področju. Vendar kaj naj, nikoli me ni imela rada. Tako pač je. Vedno me bo pa tudi strah, da nebom kdaj taka mama kot je bila ona. Zato tudi boli, ko ker reče da sem taka kot ona. Vendar družine si ne izbiramo. Na nek način jo imam še vedno zelo rada, ne glede na vse kar je storila. Ampak to je že druga zgodba. Drugače pa res hvala za vse lepe besede, sem kar dobila malo zagona, da spravim to zadevco že enkrat ven iz sebe.

Pozdravljena!

Mnogo društev, združenj je po Slo, samo Ti sama se moraš odločiti. Malo poglej po netu katera stran te pritegne in te prepriča. Pa jim lahko pišeš na email. Lahko me pa tudi vprašaš, če imaš že ogledanega ” favorita “. Naj ti povem, da prvo srečanje v takem društvu je precej stresno, ker je potrebno govoriti o svojih najbolj osebnih stvareh. Ampak, ko se spregovori, se počutimo boljše, manj napeto in lahkotnejše. Seveda je to šele začetek. Gledati je potrebno na daljši rok in sicer, da se da rešiti marsikaj in tudi narediti marsikaj iz sebe. S časoma se popravi ali nadgradi samozavest, samopodoba, pridobi se zaupanje v ljudi. Hiteti je potrebno počasi in dati času čas. Včasih se obstoji za nekaj časa na mestu, vse to je normalno. Toliko, da malo veš, kako naj bi se dogajalo.

Če imaš še kakšna vprašanja, pa kar brez skrbi vprašaj!

Srečno!

Avtorica, nisem mislila, da bi kar šel… bolj sem mislila na dejstvo, da se posiljene ženske počutijo manjvredne in posledično mislijo, da si ne zaslužijo normalnega partnerja in posledično takšne nase privlačijo – bedake, ki z njimi delajo grdo v smislu nasilja, poniževanj. Želim te samo spodbuditi, da v primeru, če kdaj naletiš na takšnega, da se takoj pobereš ven in da ne vztrajaš v takšnih razmerjih. Se mi zdi, da so ženske ki so bile posiljene, še toliko bolj dovzetne da naletijo na takšne kretene in se jih zlorabe ponavljajo v nedogled.

Lepo pozdravljena kla20.
Najprej naj ti povem da mi je res zelo žal zate in za vse kar si morala preživeti. Sicer nisem nobena psihologinja ali kaj drugega, se pa tudi jaz strinjam da bi morala še naprej delati na tem, da se samo sebe vzljubiš in poiskati strokovno pomoč pri tem. To da si z nami delila svojo zgodbo je le prvi korak in za to ti čestitam.
Zelo žalostno je da te ni nihče podprl ko si to najbolj potrebovala, ampak kolikor sem razumela ti sedaj fant stoji ob strani in to je spodbudno. Če pa bo nekega dne odšel, si ne očitaj da si storila kaj narobe… če te ima resnično rad te bo sprejel kot celoto. Nikoli in nikdar se pa ne smeš partnerju podrejat, če partner ne razume besede NE, potem te ni vreden.
Zavedaj se da si čudovita oseba, ki si zasluži spoštovanje in prepričana sem da ko bo prišel čas boš tudi čudovita mama.
Verjamem da si že veliko prebrala o spolnih zlorabah (oprosti za izraz, ne najdem nobenega drugega :S ), ampak mogoče bi ti bila v pomoč kakšna izpoved v obliki romana, kjer boš lahko videla kako so se drugi na dolgoročen čas spopadali z zlorabo (trenutno mi je na misel prišla knjiga To sem jaz, Anna napisala jo je Elbie Loetter). Meni osebno knjige veliko povedo in pomagajo.
Ne vem če so ti bile moje besede v spodbudo.. želim pa ti vse najboljše in najlepše v prihodnje, da bi bila obdana z ljudmi ki te imajo resnično radi in bi ti znali pokazati koliko si vredna.
In ne pozabi kar je rekel/a kill’em’all: s teboj ni nič narobe, z njimi je bilo…
Srečno!

Jaz sem tako sit vsega tega… Ravno sedaj med prvomajskimi prazniki je bila posiljena ena ženska iz mojega mesta. Leta tečejo, zlorabe se ne zmanjšajo – še vedno se dogajajo, ljudje nimajo pošlihtanih vrednot v glavi, kazni so nizke, postopki obupni… Mislm da moraš danes vse sam vzet v svoje roke. Tudi pravico. Če imaš srečo da imaš okrog sebe ljudi ki ti lahko pomagajo seveda. Žalostno! In občutek imam da se nikamor ne premakne… Samo ne obupat!

pozdravljena

Nevem ce se kaj pogledas kaj na tvoj forum ali so ti ze lepe besede presnjih intervencij pomagale
recem si samo pa se eno mnenje je bolj vredno kot e si vsi oci krijemo pred kriminalci kateri to z
dekleti pocnejo .Ali pa je boljse da vsaj tisti ki zenski spol spostujejo vam pomagamo z nasveti in
besedami da se zavedas v tvoji dusi da ti nisi tega kriva -krivi so mozki bedaki in nekateri so ze od
rojstva ker jim je mati pozabila narediti mozgane in tudi obcustva proti drugim ti pa so zverine .
To kar se je tebi zgodilo nesreca je da je na tebe padlo ker cetudi so vse punce sibke v tem primeru
nekatere vseeno imajo vec moci da to prezivijo kot druge .Najprej kar me pa zanima –po Slovenskem
zakonu –Koliko let imajo zrtve posilja da to na policiji prijavijo in dajo stvar na sodisce .. Vedi da to ni
lahko za podnasat vcasih pa to zelo pomaga da cela druzba prizna da si bla zlorabljena posebno se otrok pred 15 letih .Jas sem ze stari oce moje zivljenje je blo zadosti posejano z trnjem vseno sem uspel vse preziveti .Kot tudi zadnjo locitev in si sem zares mislil da je za mene tudi sveta konec ..To je trajalo leto dni vse dokler si nisem rekel da naj bo tega obzalovanja konec da po zivljenju je se eno drugo zivljenje se lepse katero pa si moramo sami ustvariti najti moc da vse ostalo pozabimo in ne zelimo vec trpeti zaradi bilo katerih razlogov da hocemo vse crno pomesti in znova zaziveti .
Posebno z tem kar smo pa doziveli moramo vzeti voljo da se ugibamo —toxicnih ljudi ki nam voljo in pogum pumpajo tiste ki druge unicujejo ker sami sebe niti ne spostujejo .Teh vrste ljudi se vedno tudi ti izogni .. Vidis tudi jas sem veckrat nova zivljenja zazivel in zdaj ze po sestih letih zivim z eno cudovito
zeno z katero se obadva dobro pocutiva .Ta pa ima eno hcerko kateri se je to isto zgodilo kot tebi
in tudi ona je imela med 11–12 let z enim stricom ki je skusal posilstvo pa ni uspel edino z prsti ji
je poskodil notri in predrl kozico .Njena mama je uvidla da je kaj narobe z njo in je uspela da ji dekle vse pove ..Takoj je sla na policijo in dala izpis kar se je zgodilo .Njega so zaprli in je bil obsojen 10 let
naredil jih je pa samo 7 let in mislim da je imel cas da premisli v tem casu ..Vse tole da ji je policija verjela in sodnik tudi ji je zelo pomagalo in z casom je uspela zgraditi svoj mental in posebno tudi da
razume da nima nobene krivde ..Potrebno ji je pa blo vec kot deset let da znova verjame in zaupa v mozke …Posebno se ker tudi njena mama se je locila in skusala veckrat da svoje zivljenje uredi
Z dvemi poskusi to ni uspelo za otroke kateri niso najdli posluha niti razumevanja z novimi dedci .
Ob sestnajstem letu je ta punca odsla od doma in nobene sole ni koncala . Z prvim fantom je slo bil je
kar prima samo pil je prevec in tak nobene prihodnosti ni imela z njim ..Toda je bil zmeraj prisoten cim je imela probleme ..Ta drugi je delal na ladji ki gre med gornjo Francijo do Anglije in je imel veliko moznosti za srecanja tudi on je rad kar posrkak z prijatelji ..Ta tretji tega sem jas spoznal ker je prisel na obisk — je bil zelo zavesten –jas –je bil globoko zakoreninjen pri njemu in kadar je bil malo prizgan je imel tudi roko zelo lahko in jo je veckrat pretepel cetudi sta ze skupaj hiso obnovila ona je bla bolj njegova zrtva kot pa ljubica ..Med vsem tem casu je to dekle vseskozi delala in obenem zavrsevala svojo srednjo solo
nato se je pa vpisala v esteticno solo in jo dobro uspela ..Koncno da zakjucim je spoznala tega z katerim zdaj zivi . On je ing. inform .ona pa se na obrtnisko vpisala in na svoj racun dela .
Zdaj se je tudi karakter te punce spremenil ker prej je bolj zanicljivo ravnala z fanti ket je imela slab vtis
za njih tudi malo therapetie je spremljala individualnega pri psi ther. Zdaj imata pa ze prvega otroka
in oce kot mamica so zelo skrbni in srecni z puncko ..Vse tole da ti recem da zivjenja ni nigdar koncano vse kar se nam zgodi nam mora dati moci da se se bolj za tezave pripravimo .
Ti imas 20 let in jas mislim da bi blo dobro da ibiskas enga odvetnika in jih vse skupaj prijavis ..
Pa ves zakaj ze zaradi tebe kar si ti prestala in tudi zato da druge tega ne prenasajo da ustavimo tega
kriminalca ni vazno kolko let je imel ko se je to zgodilo to kar je naredil je kaznjivo –mora placat
prej ali kasneje ..V Franciji imamo 10 let casa ce je to od zunaj in 20 let ce je to iz druzine …
Cena je 10 do 20 let v tvojem primeru ker si bla zelo mlada .. Ce pa je to veckrat storil pa je 30 let
z asiguracijo mini 23 let ….Vzemi pogum prijavi jih da se se drugim to ne zgodi ..
Ce pa uspes da jih sodijo pa bo tudi tebi pomagalo bos mocnejsa postala …Zivijo pa pisi se kaj
vesel bi bil da kljub vsemu temu uspes tvoje zivljenje …