Pozdravljeni! Imam hčerko dijakinjo, kateri je dodeljen status dijaka s posebnimi potrebami. Sicer obiskuje običajno gimnazijo. Zaradi njenih zdravstvenih razlogov pa smo začeli razmišljati tudi o drugih opcijah, saj ji tak način šolanja ne leži. In sicer: šolanje doma in šolanje za odrasle. Zanima me, ali je v srednji šoli še mogoče šolanje doma, tako kot v osnovni šoli? In pa, ali je pogoj za šolanje za odrasle polnoletnost? Hči namreč še ni polnoletna, tudi začetek drugega šolskega leta, ko bi začela obiskovati tako izobraževanje, še ne bo. Prosimo, ne svetujte, da bi se poskusili še o več prilagoditvah pogovoriti na zdajšnji šoli, saj se bolj kot se, niso pripravljeni prilagajati. Tudi hči se v šoli ne počuti dobro, saj jo sošolci zaradi njene bolezni drugače tretirajo, kar jo zelo prizadene. Ker je naš cilj, da hči vseeno konča šolanje, pač iščemo alternative.

Spoštovani!

Zahvaljujemo se Vam za postavljeno vprašanje! Vašo težavo razumemo, zato Vam bomo skušali pomagati po najboljših močeh. Naša skupina se bo takoj lotila reševanja tega problema, Vas pa prosimo za malo potrpežljivosti, saj se bo potrebno reševanja vprašanja lotiti široko in pri tem uporabiti različne načine, kar pa zahteva svoj čas.

Lepo Vas pozdravljamo in Vam in Vaši pogumni hčerki želimo vse lepo!

Pozdravljeni,

v Odločbi o usmerjanju kot dolgotrajno bolan otrok, ima vaša hčerka navedene vse prilagoditve, ki so jih na šoli DOLŽNI upoštevati. Če temu ni tako, pokličite na Zavod za šolstvo, na tisto enoto, kjer ste oddali vlogo in razložite vaše težave.
Lahko pokličete tudi Bolnišnično šolo, ki v takih primerih pomaga tako, da organizira sestanek z gimnazijo.
Drugi problem pa je ta, da se dijakinja v šoli ne počuti sprejeta.
Sama sem mnenja, da dolgotrajno bolni dijaki prav zaradi pogostih izostankov in manjših stikov z vrstniki, potrebujejo razred, kjer so sprejeti, razumljeni in gradijo na socialnih odnosih.

Razmislite še vedno o “običajnem” načinu šolanja, glede možnosti drugih oblik pa počakajte na odgovor ge. Zlatke.

Srečno,

Pozdravljeni,
podajamo odgovor na Vaše vprašanje:

1. MOŽNOST ŠOLANJA NA DOMU ZA DIJAKE
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 20/2011) v 6. členu natančno opredeljuje izvajalce za vse stopnje izobraževanja. V skladu s tem členom splošno srednje izobraževanje (kot zakon poimenuje gimnazijo) opravljajo splošne in strokovne gimnazije, za osnovno šolo pa izrecno določa, da se lahko izvaja tudi kot izobraževanje na domu. Iz tega sledi, da šolanje na domu za dijake ni pravica, ki bi nam po zakonu neposredno pripadala in je zato tudi ne moremo neposredno zahtevati. Hkrati pa zakon nikjer ne prepoveduje takšnega načina izobraževanja, do katerega bi lahko prišlo v praksi oz. v konkretnem primeru zaradi narave primera. Takšen primer bi zagotovo lahko bil primer bolezni, ki je tako prizadela imunski sistem, da je običajno šolanje težko izvedljivo.
Glede na obrazloženo lahko poskusite poiskati gimnazijo, na kateri bi Vam bili pripravljeni prisluhniti in omogočili nekakšno šolanje na daljavo, kjer bi otrok obveznosti izpolnjeval na izpitih. Vendar Vas moramo opozoriti, da to ni njihova dolžnost, le njihova dobra volja. Opozoriti moramo tudi, da je potrebno soglasje celotnega profesorskega zbora (glede na praktične izkušnje včasih zadostuje odobritev zbora tistih profesorjev, ki otroka v določene obdobju/letniku poučujejo), da dijak lahko opravlja obveznosti po izpitih in se ne udeležuje pouka. V primeru takšnega izobraževanja bodo najbrž potrebne individualne inštrukcije, ki pa jih nekatere šole nudijo tudi brezplačno v obliki prostovoljnega dela ali prakse študentov (ponavadi vsak delovni dan v šolskih knjižnicah).

2. POGOJ ZA ŠOLANJE ZA ODRASLE
Šolanje za odrasle je možno tudi za mladoletne dijake. Zakon o gimnazijah (Ur. 1 RS,št. 1/2007) v 30. členu določa, da kdor je zaposlen ali ima status brezposelnega ali mu preneha status dijaka ali je starejši od 18 let, se lahko izobražuje kot odrasli, tako da se mu prilagodijo organizacija in trajanje izobraževanja, preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje in časovna razporeditev pouka. Za osebe, ki se izobražujejo kot odrasli, se glede statusa, pravic in dolžnosti ter vodenja dokumentacije in evidenc uporablja zakon, ki ureja izobraževanje odraslih. Zakon torej določa, da polnoletnost ni pogoj za vpis v izobraževanje odraslih.
Na tem mestu pa bi Vas opozorili, da institut izobraževanja odraslih ni bil uveden z namenom, da se takšno šolanje izvaja za mlajše od 18 let. Sama narava šolanja je precej drugačna od rednega šolanja na srednjih šolah. Zakon o izobraževanju odraslih (Ur. l. RS, št. 1/2007) tako določa, da je šolanje za odrasle, ki se sofinancira iz javnih sredstev, za udeležence plačljivo. Poleg tega tudi šolanje za odrasle zahteva obiskovanje predavanj, ki potekajo v večernih urah. Več informacij v zvezi z izobraževanjem odraslih lahko najdete na tej povezavi: http://pregled.acs.si/.

Odgovor pripravili:
Tadeja Krajnc in Urška Kupec

Najlepša hvala za vaš odgovor, tako bomo lahko bolje razmislili o naših alternativah.