Ali mogoče obstaja kakšen film na temo življenja z osebo, ki ima MOM?

Obstaja dober film z nagrajenim scenarijem: Borderline[/url]. Sem filmofil in priporočam.

Fatal Atraction ( Usodna privlačnosti) Glen Close, kot MOM ljubica.

White oleander ( Beli oleander) z Michellle Pfeiffer kot mejna/naricistična mama.

Mommy Dearest – portret holivudske igralke Joan Crawford ( mejna, narcistična) ki je narejen na podlagi knjige, ki jo je napisala njena hčerka

Girl Interrupted kjer igra Angleina Jolie, kot mejna v psihiatrični bolnišnici

Na straneh Shari Schreiber je tudi na temo filmov kar nekaj napisanega, sama si nisem še nič ogledala, zato ne morem komentirati:

http://www.sharischreiber.com/award.html

/če link ni direkten: Articles/ Borderline Personality Disorder/ And the Oskar goes to ….?/

Pozdrav vsem! Pa sporočite, če je karkoli res vredno ogleda 🙂

Dokumentarec:
“Back From the Edge” offers guidance on treating Borderline Personality Disorder. The video was created by the Borderline Personality Disorder Resource Center at NewYork-Presbyterian.

Super film:
Betty Blue[/url] oz. 37°2 le matin

Ta je tudi zelo dober film: Sybil[/url]. Ni o Borderline ampak o dekletu, ki jo je mama mučila toliko časa, da je razvila multiple osebnosti. Film, da se zjokaš, še posebej, ker je osebni zdravnik punco večkrat zdravil v otroštvu zaradi hudih poškodb, ki so bile posledica materine ‘norosti’ – shizofreničarke. Vsi so vedeli, oče, zdravnik … In pri nas je isto. Vsi so lepo tiho.

Tukaj nekaj dobrih predlogov:

http://showard76.wordpress.com/2012/03/12/a-fatal-attraction-borderline-personality-disorder-in-the-movies/

Ona ni mejna, temveč ima psihopatsko motnjo

Nisem čisto prepričana, da gre ravno za MOM, a ima lik Joe v filmu Nimfomanka (1 in 2) danca Larsa von Triera ogromno lastnosti osebnostnih motenj. Sicer gre za precej brutalen film, ki pospremi glavni ženski lik skozi celotno življenje. Joe večkrat omenja grozljiv občutek praznine, ki jo preveva in jo s svojim bizarnim ravnanjem poskuša zapolniti. Film me je globoko pretresel, še posebej drugi del. Von Trier vedno šokira, loteva se tabuiziranih tematik, ki pustijo pečat na gledalcu. V Melanholiji nas skozi znanstveno fantastično zgodbo sooči z depresijo, v Lomu valov pa z nezdravo ljubeznijo.