Pozdravljeni,

sem mamica 7 dni starega fantka, rojenega v dopolnjenem 37. tednu. Nosečnost, porod (carski rez) in fantek ob rojstvu vse načeloma bp. Skrbi pa me ena stvar – pediatrinja me je že prvi dan opozorila, da njegova ušeska niso povsem identična, mečica enega ušeska se po obliki malo razlikuje od druge (ena je popolnoma zapolnjena, ana pa ima “vijugo” – povedano poenostavljeno) No skratka, pediatrinja je rekla, da gre za lepotno napako, ki jo laik, če ni opozorjen nanjo na prvi pogled niti ne opazi. Me je pa vprašala, če imamo v družini naglušnoat (razen starostne, mi ni poznano, da bi jo imeli) in predlagala da bi pri treh mesecih naredili še pregled pri URL, vendar se je potem posvetovala pe z drugo pediatrinjo in rekla, da to ne bo potrebno, da pa naj budno spremljamo razvoj njegovega govora. Naj še povem, da je test sluha opravljen drugi dan bil bp – in pokazal, da sliši na obe ušeski. Ker ne bi rada čakala do trenutka, ko bo začel govoriti, da bom vedela pri čem smo, vas prosim za vaše strokovno mnenje:
1. Ali je možo oz. kakšna je možnost, da je bil opravljen test sluha napačen?
2. Zakakj naj bi bil potereben dodatni pregled pri URL pri treh mesecih, če je bil test sluha v redu – ali to pomeni, da so ti testi tako nezanesljivi ali to pomeni, da lahko sluh še izgubi ali kako?
3. Ali takšna razlika v obiliki uhlja indicira na naglušnost?
4. Ali je smiselno, da kakšen pregled – dodatni opravimo samoplčaniško?

Upam, da razumete mojo skrb in da vas nisem preveč zasula z vprašanji.
Za odgovor se zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Draga tadejat,

tole pediatrinjo (če le ni bila kakšna neizkušena, a “znanja” polna začetnica) bi pa “kar za ušesa”, saj je v vas vcepila nepotreben strah ob povsem normalni asimetriji uhljev. Noben človek (še zlasti pa ne novorojenček) ni simetričen, kar velja tako za uhlje, kot za oči, obrvi, usta, prsni koš, dolžino prstov na rokah in nogah, ipd.

In asimetrija uhljev (tudi če bi bila ena mečica povešena, druga pa skoraj ne bi bilo) ni povezana prav z nobeno motnjo sluha! Edini znak, ki je včasih sumljiv za naglušnost (pa še ta pomeni le tveganje, ne pa absolutno povezavo!), je pramen belih lask. In seveda odsotnost sluhovoda – kanala.

Presejalni test sluha je zanesljiva metoda za ugotavljanje težke naglušnosti, ki je prirojena – je pa prevečkrat lažno pozitivna (da torej otrok ne sliši) zaradi tehničnih razlogov. Da bi bila lažno negativna (da torej dojenček ne sliši, čeprav tega s TEOAE nismo ugotovili), je izjemna redkost. In večinoma posledica naknadne okvare sluha (npr. zaradi vnetja – encefalitisa ipd.).

Za samoplačniški pregled kjer koli ne vidim potrebe – razen če bi vas le izvid najvišjega (in najdražjega) specialista prepričal, da je z vašim otrokom vse v redu.

Pozdrav,