Dva angelčka
Po 4 letih truda in dveh Ivf postopkih, se nama je končno nasmehnila sreča. V meni sta bila dva srčka. Bila sva zelo srečna. A žal po 21 tednih in 4 dnh, sem ju morala roditi/ splavit. Imela sem infekcijo. Bila sta dva fantka Tadej in Vid.
Bilo je 14 dni nazaj. Še vedno zvečer čakam, kdaj me bosta začela žgačkati v trebuhu…
Težko je, ko si res želiš imeti otroka in potem si srečen, a naenkrat, ta sreča izgine. Sprašujem se zakaj? A ne dobim odgovora… mogoče nekega dne!!
Zanima me še nekaj, ko greste na pregled, ali date vedno pred pregledom urin in kri, ali samo urin??? Ker jest sem dala, v teh 21 tednih samo enkrat kri, pa še to pri prvem pregledu!!!
Upam, da se imata angelčka lepo, kjerkoli sta!!!!
Pozdravljena Viharka,
Zal mi je za tvojo izgubo,jaz sem svojo prelepo zdravo deklico izgubila v 40.tednu pred 2,5 meseci in se predobro poznam to bolecino.
Tudi jaz iscem odgovore,ki pa jih verjetno nikoli ne bo.Drugace sem na pregledih vedno dala urin in vzeli so mi kri za spremljanje hemoglobina.
Drzi se,velik objem
Viharka, Atina19 obema iskreno sožalje ob izgubi vaših sončkov.
Žal mi je, za vsako mamico, ki doživi slovo od svojega otročka. Žal se to dogaja, čeprav do takrat, ko se to zgodi nam, o tem sploh ne razmišljamo. Saj je v končni fazi tudi prav tako. A izguba je boleča, potrebno pa je odžalovati. Med tem žalovanjem pa si je potrebno vzeti čas, zase, za soočenje z izgubo, za postavljanje vprašanj … Eden prvih je – zakaj moj otrok, zakaj ravno jaz / midva.
Na veliko vprašanj nikoli ne dobimo odgovora – žal. Čez čas se naučimo živeti s to bolečino, velikokrat, ko okolica meni, da zdaj je pa že dobra pa nas kak dan še vedno zlomi …
Dajta času čas, meni zelo pomaga obisk moje zvezdice v Parku zvončkov.
Srečno in velik topel objem obema. Vašim angelčkom pa poljubček.
Res nikoli nisem prej pomislila, da se lahko kaj takega naredi meni. Dokler tega ne doživiš, ne moreš vedeti kako se počutijo bodoče matere, ko izgubijo otroka. Res je težko, ko ležiš v porodni sobi, v sosednji pa se je ravnokar rodil otrok. Ampak, ko ti pa dohtarica pove, kot je meni, da če bi se rodila 14 dni kasneje in da bi bila reveža celo življenje, pa veš sam pri sebi, da je bolje, da je tako kot je!!!
Čas bo prinesel svoje, važno je da mi mož da svojo ramo, ko jo potrebujem in da se lahko vedno zjočem!!!
Greva v ponedeljek v Park zvončkov, prižgat svečko najinima angelčkoma!!!
lp
Sem prebrala zgodbo. Res človek ne ve kaj bi rekel! Imela bi že tri otroke, a namesto tega imaš tri angelčke.
Ubistvo se šele sedaj zavedam, odkar berem forume, koliko nas je takih!
Že ko nisem morala zanosit, sem mislila, da sem sama, ko pa začneš enkrat hodit v Lj, pa vidiš da nas je veliko.
Dobro, da sem še mlada, ampak vsi prijatelji imajo otroke in je včasih kar psihično naporno, zdaj mislim, da bo včasih še težje!!
Enkrat nam bo uspelo, vsaj upam!!!
lp