biopsija prostate
Spoštovani!
Moj tast, ki je star 72 let je zaradi težav obiskal urologa in opravil biopsijo prostate in UZ. Ker je bil potem vabljen na razgovor in je želel iti sam, nam sedaj ne zna povedati kako je z njegovo boleznijo. Z zdravnikom sta se dogovorila za terapijo z tabletami (3 tedne ali 3 mesece?).
Lepo prosim za vašo pomoč im mnenje o ividu biopsije in UZ, ker nas skrbi in bi želeli vedeti, kako je je z tumorjem prostate pri njem.
———————————————————————————————————————-
Gospod, ki je bil 2- krat reseciran leta 2002 in 2005 zaradi BHB, je opravil biopsijo prostate, ki govori za CAP.
MAKROSKOPSKI OPIS:
MIKROSKOPSKI OPIS:
Prostata, debeloigelne punkcije:
Št.1:
5 mm dolg stebriček prostate, v njem samo atrofične žleze, vnetja ni.
Št. 2:
Žlezni karcinom prostate – acinarni tip.
Gleason 6 (3+3).
12 mm dolg stebriček prostate, polovica stebrička je tumorozno infiltriranega, stroma pa je močno kronično vnetno infiltrirana.
Št. 3:
3 mm dolg stebriček prostate z mirnimi žlezami, brez vnetja.
Št: 4:
Trije majhni delčki prostate v skupni dolžini 10 mm, z mirnimi žlezami in žariščno kronično vnetno infiltracijo intersticija.
Št. 5:
5 mm dolg stebriček prostate, v njem pa samo gladkomišična vezivna stroma, brez žlez in brez vnetja.
Št. 7:
Štirje majhni delčki prostate, v skupni dolžini 7 mm, z mirnimi žlezami, brez vnetja.
Št.8:
Žlezni karcinom prostate – acinarni tip.
Gleason 6 (3+3).
9 mm dolg stebriček prostate, polovica stebrička je preraščena s karcinomom, okrog karcinoma je močna kronična vnetna infiltracija intersticija.
Št. 9:
2,5 mm dolg stebriček prostate, v njem samo gladkomišična vezivna stroma, brez žlez in brez vnetja.
Št. 10:
2 mm dolg stebriček prostate, v njem samo gladkomišična vezivna stroma, brez žlez in brez vnetja.
Št. 11:
3 mm dolg stebriček prostate, v njem samo gladkomišična vezivna stroma, brez žlez in brez vnetja.
Metode: 2xCKAE1/AE3, 2x Racemase, 2x p63, 2x CK34
in še izvid ultrazvoka:
———————————————————————————————————————
UZ ABDOMNA:
Sečni mehur je poln, stena je močno zadebeljena in trabekulirana.
Po mikciji je 127ml RU.
Stanje po prostatektomiji. Viden je manjši recidiv v velikosti prbl. 12 ccm, hiperehogene strukture.
Jetra so zmerno povečana.
Levi reženj meri 13 cm, od zgoraj navzdol, kažejo močnejšo difuzno steatotično lezijo.
Žolčnik in vodi brez sprememb.
Ledvici sta primernega položaja in oblike, brez zastoja, parenhim je še ohranjen.
V levi ledvici so vidne manjše parapelvine cista, velikosti do 2 cm.
Pod nivojem ranalnih arterij je vidna manjša anevrizma abdominalne aorte velikosti 3,1×2,5×3 cm. Manjše širitve so vidne tudi ob bifurkaciji aorte.
Za natančnejšo oceno priporočam CTA abdominalnega ožilja.
——————————————————————————————————————
Hvala in lep pozdrav!
Spoštovani!
Meritev vrednosti PSA v krvi je osnova vsem pogovorom na temo raka prostate. Vrednost PSA je tista, ki je povzročila, da so se odločili za biopsijo prostate in tudi edino merilo, ki se bo spremljalo pri zdravljenju. Brez poznavanja vrednosti PSA torej ni moč reči ničesar oziroma karkoli rečem, lahko vaš nov podatek, da je bil pred biopsijo PSA naprimer 40 namesto 4 povsem spremeni mnenje.
V glavnem se pri hormonskem zdravljenju raka prostate predpisuje zdravila, s katerimi se doseže, da vrednost PSA upade. Mogoče je zdravljenje prekiniti (tako imenovano intermitentno zdravljenje), ko PSA upade in ga ponovno uvesti, ko PSA ponovno naraste. PSA se spremlja včasih na 3 mesece, včasih na 6 ali 9 mesecev in vse ukrepanje v zvezi z rakom prostate se opravlja glede na vrednost PSA.
Iz izvida biopsije sledi, da sta bila 2 stebrička pozitivna v najbrž (če je po TURu) majhni prostati, in to prerasla z rakom v 50% (to je relativno veliko), na dveh različnih delih prostate, verjetno v obeh lobusih. Gleason 6 pomeni ugodno (v biopsiji je lahko od 6 – dobro – do 10 – najslabše). Obojestranska prizadetost in zavzetost kar polovice obeh stebričkov pa ni zelo ugodno – predstavlja izhodišče za razmislek o smiselnosti morebitne predstavitve onkologu radioterapevtu (oziroma konziliju OI na torek) glede morebitne radioterapije. Tudi mladost bolnika (pod 75 let, torej še več kot 10 let pričakovanega preživetja, če je sicer povprečno zdrav) govori za smiselnost razmisleka o obsevanju. Obsevanje je vedno hkrati s hormonskim zdravljenjem, vendar s ciljem, da se po npr. 2-3 letih hormonsko zdravljenje ukine in potem čaka ter spremlja PSA. Če pa se ne obseva, ampak samo hormonsko zdravi, pa se testosteron blokira za vse življenje (lahko sicer intermitentno), vendar obstaja veliko večje tveganje (nič pa ni 100%), da bo čez čas (leto, dve, 10 let – tega ni mogoče napovedati) hormonsko zdravljenje odpovedalo in potem bolezni ne bo več mogoče obvladovati.
Načeloma se nikamor ne mudi (če je PSA pod 10 – niste zapisali ključnega podatka – koliko je bil PSA) – posvetuje naj se z žilnim kirurgom glede na UZ opisane anevrizma, posvetuje naj se z gastroenterologom, kako je z njegovimi jetri in splošnim zdravjem, ponovno naj se izmeri zastojni urin (tudi obsevanje ima lahko svoje posledice) – ves ta čas bo seveda na hormonskem zdravljenju, lahko intermitentnem – nato pa razmislite – če pričakujete, da bo njegova življenska pot nekje povprečno dolga glede na moške njegove starosti v Sloveniji, ne bi bilo odveč povprašati urologa, če bi dokumentacijo morda poslal v presojo OI glede obsevanja. Če je bil pa PSA močno povišan (bistveno nad 10), pa je seveda lahko že prepozno za obsevanje – vendar vam v tem primeru manjka podatek o scintigrafiji okostja – če je pa PSA nizek, potem pa scintigrafija okostja nima smisla…).
Skratka – razčistite anevrizmo in jetra z osebnim zdravnikom ter nato ugotovite, ali bi morda zraven k hormonski terapiji ne bi bilo smiselno obsevanje.
Lepo pozdravljeni!
Spoštovani!
PSA je torej ugodno nizek in nedvomno bo hormonsko zdravljenje ugodno učinkovalo. Iz navedenega se zdi, da se nikamor ne mudi. Ima pa seveda dolgotrajno hormonsko zdravljenje tudi potencialne stranske učinke, seveda pa tudi obsevanje. Iz navedenega se zdi, da se nikamor ne mudi. Predlagam, da pri naslednjem obisku pri urologu bolnika spremlja še kdo od sorodnikov in se ponovno izpostavi navedeno vprašanje – izbira terapije je odvisna od pogovora med zdravnikom, bolnikom in njegovimi svojci, obe možnosti sta povsem primerni, katera pa je v danem primeru najboljša, žal še ne znamo napovedati. Pogovorite se torej ponovno – posvet na OI konziliju ne more škoditi, tudi če se pošlje na OI predlog za razmislek glede obsevanja, to še ne pomeni, da bo res obsevan. Postopek je namreč tak, da urolog pošlje podatke o bolniku na konzilij in če konzilij meni, da na osnovi papirne dokumentacije obsevanje pride v poštev, bolnika naročijo v radioterapevtsko ambulanto, kjer se šele bolnik, svojci in radioterapevt skupaj odločijo, ali bi se res podali v obsevanje ali pa se ostane samo pri (intermitentnem) hormonskem zdravljenju.
Lepo pozdravljeni!