Ali manipulator ve, da manipulira?
Ločena sva, ampak ni kaj dosti boljše. Bivšega vsake toliko piči in me zasipa s klici in, ko se ne javim, z sms-i, v katerih me obtožuje, da sem lažnivka, do konca pokvarjena manipulatorka in težek bolnik, potreben zdravljenja. Čez nekaj dni se umiri in mi spet pošlje kup sms-ov, da ni tako mislil in da ve, da sem v bistvu fajn, samo malo zmedena in se še iščem. Jaz nimam občutka, da bi bila kaj zmedena, še manj, da sem psihični bolnik, ampak kako naj vem? Dr. Dernovškova je nekje napisala, da je za osebe z MOM značilno “prenašanje krivde, negativnih čustev in odgovornosti na druge”. Ja, to sem jaz. Res ne vidim svoje krivde v teh stalnih konfliktih, ki jih imam z bivšim. On pa vedno prevzame vse nase, vsakemu razloži, da ve, kako je on za vse kriv in kako je težko z njim. Manipulira? Ali pa je res z menoj nekaj narobe? Jaz sem seveda prepričana, da nič. Počutim se zmanipulirano, obenem pa imam pred očmi bivšo prijateljico, za katero jaz dobro vem iz časa, ko mi je še veliko zaupala, da je ženska z resnimi problemi z odvisnostjo in nezvestobo – pa ji uspe prepričati vsakega, ki ga na novo spozna, kako je ona super in kako je druga stran grozna. Seveda je iskreno prepričana, da je ona žrtev – tako kot sem jaz prepričana, da sem žrtev bivšega.
Imava pač skupne otroke in se morava dogovarjati. Pa me vsakič, ko vidim, da kliče on, zaboli želodec, ker vem, da bo spet nekaj narobe. In vrag je v tem, da ima vedno nekako prav. Ja, res sem mu zamolčala nekaj v zvezi z otrokom (ker sem ga nazadnje v podobnem primeru poklicala in je naredil celo štalo) in ja, res sem nekaj pozabila povedati, ker se mi ni zdelo pomembno, pa sem menda enkrat res obljubila, da bom povedala (ampak rajši ne drezam, če ni nujno, pa potem izpade, da ga ne upoštevam – no, saj ga res nisem) in ko me obtoži, da sem se mu zlagala, mu ne morem dokazati, da se nisem. In dlje, ko me masira, maj sem prepričana, kdo si je prav zapomnil. Nazadnje me je ozmerjal z lažnivko zaradi neke zadeve, ki jo je narobe razumel, potem je dodal še neko drugo stvar in po petnajstih minutah mi je dokazal, da sem si to drugo stvar jaz narobe zapomnila, dejansko. In to me potem sesuje in ne vem, kdo je zdaj tu manipulator in s kom je nekaj narobe. Bivši je pa triumfiral, poklical hčer in ji je razložil, da mama laže in njega nalašč prikazuje v slabi luči. Hči je jokala, jaz pa sem se – spet – počutila kot najslabši človek na svetu. Res sem ga obtožila nečesa, česar ni naredil. Njegova interpretacija: da sem obsedena z njim in z maščevanjem njemu. Moja: narobe sem si zapomnila, ne vem, zakaj, pa nisem tega niti hotela privleči na dan, dokler me ni potisnil ob steno z obtožbami in sem ga obtožila nazaj v obrambi. Ampak izpade, da ima on na koncu prav, jaz sem pa lažnivka. Res ne vem, kaj naj si mislim. Rada bi samo svoj mir pred njim, rada bi se nehala javljati na telefon, pa ne morem, ker mi potem upravičeno očita, da se obnašam nezrelo in ravnam v dobro otrok.
Javljaj se na telefon ampak mu zabičaj, da se bosta dogovarjala STROGO samo o otrocih in NOBENIH! obtoževanj in bedarij in da boš v tem primeru prekinila in tega se DRŽI tudi ti. Enostavno prekini, bo že nehal ko bo videl da misliš resno. Dokler te lahko suče te bo sukal, ko boš postavila mejo boš sama sebe zavarovala. Mislim ne vem a so te gnoji res tako za en drek da ne morejo požreti da jih žena pusti??
cjooooo
Zdravo Nevemka!
Nisem čisto prepričana ali vedo ali ne, da manipulirajo. Včasih se mi zdi, kot da to delajo povsem zavestno, spet drugič se vidi, da jih je tako zelo odneslo, da sploh ne vedo, kaj se dogaja. V vsakem primeru pa je njihovo doživljanje in razmišljanje tako zelo drugačno, kot pri tistih, ki nimajo MOM, da v bistvu s svojega zornega kota zelo težko razumeš njegovo razmišljanje ali dejanja, niti jih ne moreš razložiti s svojo logiko.
Mislim pa, da tega ne boš razrešila tako, da se boš ukvarjala z njim ( zakaj, kako lahko….) temveč zgolj s seboj in s postavljanjem jasnih in trdnih mej, ki se jih boš dosledno držala ( kot predlaga že Shit)
Postavljanje mej nima veze s tistim, ki mu jih postavljaš, temveč zgolj s teboj. Kaj je tebi še ok, kaj si pripravljena sprejeti, koliko se želiš pogovarajati o sebi, koliko ti je še prijeteno in v redu, da se nekdo drug vtika vate, koliko je res nujno, da se pogovarjata o otrocih……nisi mu dolžna ničesar objasnevati, mu razlagati, skrbeti ali bo to on razumel ali ne. Ni ti potrebno polagati račune in se zagovarjati zakaj in kako si kaj storila. Nisi odogovorna zanj in za njegova čustva , razpoloženja ali kakršno koli drugo stanje in ali je kaj razumel ali ni….Odgovorna si zgolj sama sebi in za svoje otroke, če so še majhni. Kot odrasla oseba je sam odgovoren zase, četudi ima MOM in dostikrat se lahko ti ljudje zelo uspešno izmikajo tako zdravljenju, kot karkšni koli drugi spremembi, ker jim uspe prelagati odgovornost na druge.
Če ne postaviš jasno določenih mej in preložiš odogovornost za njegova stanja nazaj k njemu in se tega tudi dosledno držiš, mu lahko še naprej uspeva, da te drži v svoji igri manipulacij. V nekaterih igrah lahko zmagaš zgolj, če se odločiš, da se jih ne boš igral in ta je ena izmed njih..:-)
Prav tako mu ni potrebno razlagati, zakaj si določeno mejo postavila ( npr, da se boš z njim pogovarjala zgolj povsem konkretne stvari v zvezi z otroci in nič drugega). Ne zapletaj se z njim v kakršnekoli razprave zakaj nekaj si ali nisi naredila, zakaj si nekaj ali nisi rekla…..to ni njegova stvar. In kadar te želi ujeti v svoje igro mu zgolj reci ( brez da bi o tem na dolgo razpraljavljala) da ti je žal, če je tako razumel, če tako doživlja….vendar o tem z njim ne boš razpravljala in da vstrašaj pri svojih odloćitvah.
Seveda bo v trenutku, ko boš spremenila pravila igre in se ne boš pustila več vplesti v igro čustvenih manipulacij napel vse sile in sprožil vse topove, da bi te postavil nazaj na “tvoje mesto”, Če boš vztrajala, bo slej ko prej dojel, da se te igre s teboj ne more več igrati in bo odnehal.
LJudje z MOM so na čustveni ravni kot nekaj letni otroci in približno tako je najbolje z njimi tudi ravnati Če ti majhen otrok trmari in skuša od tebe nekaj izsiliti, potem mu ne razlgaš na dolgo in široko, temveč mu jasno poveš, da tako, kot si je zamislil, ne bo šlo, pri tem vstrajaš in slej ko prej se “priuči” ,da na tak način ne bo prišel do svojega. Če mu popustiš bo to postalo način njegovega delovanja.
Kar pa se tiče otrok- to je res težavna situacija, saj dostikrat v svoja čustvena izsiljevanja vpletejo še njih. Vendar jim s tem, da boš popustila njegovim manipulacijam ne boš prav nič pomagala, saj bodo slej ko prej njegovi talci in temu ne morejo ubežati. Največ kar jim lahko daš je, da se najprej sama postaviš zase, postaviš jasne in zdrave meje, se jih držiš in otrokom razložiš, kaj se dogaja ( seved njihovi starosti primerno) Ne glede na to, da bo ( kot je ponavadi pri MOM) najprej huje, da je potem bolje….jih boš s svojiim primerom naučila, kako lahko shajajo s svojim mejnim očetom, kako mu postaviti meje, da jih ne bo potegnil v svoj svet.. V drugem priimeru se lahko zgodi, da bodo prevzelli tvojo vlogo in bodo večne žrtve njegovih čustvenih manipulacij.
To je zgolj moje mnjenje, kaj je v resnici dobro v tvojem primeru pa moraš presoditi sama.
GittaAna
Odlično, to mi je všeč. Ves čas se moramo zavedati, da smo odrasli za otroke zgled. Pomagajmo si malo s statistiko, Če je ljudi z MOM 2%, nam že preprost verjetnostni račun pove, da jih prej ali slaej srečamo – nekateri že v lastni družini, drugi kot partnerje, prijatelje, sodelavce. Skratka ni se mogoče izogniti. In se vprašamo – ali smo se morda naučili soočati se s takšnimi stvarmi? Ali smo imeli dobre zglede, po katerih bi se učili? Odgovor je bolj klaveren in mislim, da je naša naloga, da postavimo dobre zglede za svoje neposredno okolje in svoje otroke. Zavedati se moramo, da je MOM v najhujšem možnem položaju, ko je zavrnjena ali pa misli, da je zavrnjena. Takrat je vojno stanje. In ko se MOM vojskuje za izgubljena kraljestva, se modra okolica ščiti in vadi vse mogoče samovarovalne strategije. In če vstraja, uspe postaviti meje in uvesti red. S tem ne pomaga samo sebi in otrokom, ampak tudi osebi z MOM, saj jo kaos dodatno vznemirja. Tudi predpostavljeni ali pa sodelavec z MOM je lahko prava pokora inh zanj velja enako – meje, meje, meje in nobenga prevzemanja odgovornosti za njegove kaprice, počutje, dobrobit. Meje postavimo sami za sebe, da se obvatujemo.
Lepo bodite
Mojca
Nevemka nisi kriva in nikar mu ne nasedaj!
Tudi sama sem bila nekoč z nekom, kjer sem dobesedno “stopala po prstih”. Če pogledam danes nazaj ne morem razumeti, kako takrat nisem videla, da me je dobesedno vrtel okoli prsta. Vedno ubogi, vedno so bili drugi krivi, za vse njegove težave. In kmalu zatem, ko sem bila “idelana” zanj, sem malo po malo postajala jaz dežuren krivec za vse njegove težave. Začne se z malenkostmi, na koncu pa se prav spomnim, kako sem morala takrat, ko sva se srečala postaviti v stanje totalne pozornosti….da ja slučajno ne bom rekla, kaj kar bo narobe razumel, kaj kar ga bo razburilo…..ker mu nisem postavila mej ( ker je bil taaaako zelo uboooogii in čedalje bolj nepredvidljiv s svojimi izpadi…) se je hitro razpasel in zadeve so šle tako zelo čez rob, da je začel postajati nasilen. Takrat sem spokala in šla. In trajalo je še leta, da sem se ga dejansko znebila, ker je vedno kaj našel, da je lahko prišel nazaj morit, če ne drugega, da sem jaz kriva, da je povsem zavozil svoje življenje. Nekdo , ki tega ni doživel na svoji koži to le stežka dojame, ker so res Mojstri manipulacije.
animaja
Nevemka nisi kriva in nikar mu ne nasedaj!
Tudi sama sem bila nekoč z nekom, kjer sem dobesedno “stopala po prstih”. Če pogledam danes nazaj ne morem razumeti, kako takrat nisem videla, da me je dobesedno vrtel okoli prsta.
Pozdravljeni vsi!
Danes sem v svoji ambulanti srečala gospo srednjih let, ki je bila napotena k psihiatru pod nujno zaradi depresije. Povedala je, da ima dva odrasla otroka in moža. Samo sestri je upala povedati, da ji je njen osebni zdravnik napisal antidepresive. Od moža ne more pričakovati podpore, ravno nasprotno. Zafrkaval bi jo in bi ji govoril, da je on že vedel, da je nora. Ali je res kaj narobe z njo? Pa poglejmo seznam »grehov«: umikala se je moževim agresivnim izpadom, skrbela za dom, vzgajala otroke, hodila v službo, … skratka naivno in zaupljivo je dovolila, da se z njo ravna nespoštljivo. In se je zrušila. V depresijo. Nekatere se zrušijo v rak, v sladkorno bolezen, pogoste infekcije. V odvisnost od tablet ali alkohola … in tako dalje. Skratka telo se upre življenjskemu slogu svojega lastnika in udari stavko. Glede zdravil za depresijo sem gospe povedala, da lahko pričakuje, da bo malo lažje zadihala in da bo dobila nekaj nove energije. To pa je tudi vse. Negativna bilanca dajanja, dajanja in še enkrat dajanja je tolikšna, da mora v prihodnje nastaviti življenjski slog, ko ne bo samo dajala, ampak bo tudi kaj dobivala. Vsi rabimo trenutke, ko si polnimo baterije. V njenem primeru še posebej.
LP
M
Draga nevemka,
ne morem verjeti – kot bi brala o sebi. Tudi moj bivši (za katerega sumim, da ima MOM) je večkrat trdil, da mi je povedal neke stvari ali pa da sem si nekaj narobe zapomnila, prav prepričal me je v to v tolikšni meri, da sem bila resnično zaskrbljena. In sem se opravičevala, da sem verjetno preslišala, čeprav sem imela ves čas občutek, da nekaj ni ok, ker se mi to z drugimi ljudmi ni dogajalo. Pa tudi vzgojena sem že tako, da se raje umaknem. Če si zelo zaposlen (ob otrocih to seveda ni težko) in so tvoje misli zdaj tu, zdaj tam, je manipulirati s tabo toliko lažje.
Priporočam, da ravnaš tako, ko priporoča Shit – skrči komunikacijo samo na zadeve v zvezi z otroki – jaz sem naredila enako in je zdaj bolje. Tudi meje je treba postaviti – obtoževanj in žalitev nisi dolžna poslušati in pika. Ko sem zaradi njegovega poniževanja še jokala in se vidno sekirala, se je, se mi zdi, kar hranil z mojo bolečino. Ko pa sem se bila sposobna prvič postaviti zase in mu v obraz rekla, da ne dovolim, da se tako pogovarja z mano ter sem se na peti obrnila, je pa pristopil drugače. Pred pribl. pol leta se tudi dokončno dojela, da ga ne morem v nič prepričati, da je njegovo razmišljanje, dojemanje popolnoma drugačno in ga pač ne razumem. Pred kratkim sem prebrala tudi Ne stopajte več po prstih, ki ti da veliko uporabnih napotkov, kako postaviti življenje nazaj v tirnice.
Vem, kako je, ko se najraje ne bi javila na telefon, ko si želiš samo miru. Ampak ko so tu otroci, je sodelovanje neizogibno. Poskušaj upoštevati zgornje nasvete, mogoče bo bolje. Drži se.
Samo moje mnenje dodajam.Mislim, da dobro vedo, kaj delajo, saj večino časa namenjajo premišljevanju, kako bodo uničili nasprotnika, ki je za njega sovražnik in nekod, ki ki ni ravno najbolj brihten, se teh stvari zagotovo ne bi spomnil.Menim, da predobro vedo, kaj delajo, saj temu namenjajo večino svojega časa.
Nevamka, ne pusti se mu več, ne boj sega, kajti to je njihov namen.Ustrahovanje, da otrpneš in ne narediš nič.Kontaktiraj kolikor je res nujno, prosi če lahko kontaktirata po smsih, ali po mejlu, če pa ne bo pristal pa pojdi na csd, ter zaprosi za pomoč.
Samo ne pusti se več maltretirati, kajti ne zaslužiš si tega.
Drži se.
LP Gemma
Pozdravljena.
Tole pa bo zalogaj.
Kako odkriti manipulatorja?
Težko, zaradi tega , ker so odlični igralci, ter preden ugotoviš, kakšno igro igra si že v njej.
Ljudje, vsekakor premalo poslušamo sebe in svoj notranji glas.Moj notranji glas je meni že dokaj kmalu povedal, ob nekaterih njegovih “izpadih””, da nekaj ne bo ok, ampak sem tisti glas utišala, rekoč tiho bodi nimaš pojma.Napaka.
To je bil alarm, ki pa ga nisem slišala.
Načeloma sem oseba, ki je preveč tolerantna do drugih in premalo do sebe, zato sem kar počasi popuščala in popuščala.
Spretni so, lepo govorijo, te kujejo v oblake, ampak samo do trenutka, ko igraš njegovo igro.Ko mu ugajaš, ko mu izpolnjuješ njegove nenehne želje, ki so postajale vedno večje, ter popolnoma nerealne.Vedno bolj pogosto je začel izhajati iz sebe in svojih želja in potreb, ter bil popolnoma gluh za želje, mnenja in potreb nas in otrok.Takoj ko ni bilo po njegovo, se je naredil ubogega, žrtev, ki ga vsi izkoriščamo, ki ga nihče ne razume, ki ga nihče ne posluša, od katerega vedno nekdo nekaj zahteva, v resnici, pa je bilo obratno.
Kakšnih scen je bil sposoben, ko ni dosegel svoje.Krivi smo bili vsi po vrsti, vsi proti njemu, vsi mu hočemo nekaj slabega.
Ko pa sem v nekem trenutku ugotovila, da se njegove izjave ki jih je navajal ne skladajo z resničnimi dogodki, pa me je postalo pošteno strah.Nisem več vedela, kaj je naslednji korak.Nisem več vedela kaj lahko pričakujem od njega, česa vsega je sposoben.
Ni potrebno posebej omenjati, kako je začel spreobračati besede, kako so besede , ki so prihajale iz njegovih ust postale laži, kako so besede iz njegovih ust vsebovale najprej vedno jaz sem, kljub temu da ni, na koncu pa on tega nikoli ni rekel.Težko jih je spoznati že na začetku, če si v temu popoln laik in so ti te stvari tuje.Težko razumeš, da lahko oseba ki jo ljubiš tako očrni tebe kot osebo, partnerko, mamo.Na koncu mi ni bilo jasno nič več.
Verjemi pa da so mojstri lepih besed, ki jim vsi nasedejo.Tudi jaz sem jim.Ampak njihove lepe besede so z namenom, načrtne, ker želijo nekaj doseči, kar so si zadali.Vse delajo z namenom.Zadajo si cilj, in potem delujejo v tej smeri in ne izbirajo sredstev in načina, da jih uresničijo.
So popolnoma nesposobni kakršnekoli empatije do kogarkoli.
Človeka obrnejo v dveh minutah da mu nasede.
Tudi jaz sem mu.
Po mesecih razmišljanja, razčiščevanja, iskanja informacij in odgovorov, sem prišla do spoznanja, da dejansko ni v meni težava ampak v njemu.
Z njimi ni nič narobe.Vedno je kriv nekdo drug.
Oni so vedno žrtve.
Sposobni so lagati do onemoglosti, ampak vse z namenom-dosego zastavljenega cilja.
To so izredno inteligentni ljudje, kajti narediti načrt in stremeti k uresničitvi načrta zahteva ure in ure razmišljanja, iskanja informacij, s katerimi se dobro oborožijo.
Slej ali prej pa naredijo napako in ko jo , je hudo.Ampak tudi takrat ko jim je dokazana napaka, se branijo, obtožujejo, kajti njim največ pomeni navidezni videz, ki ga imajo za zunanjo publiko, ter samo za štirimi stenami pokažejo svoj pravi obraz.Izredno previdnost je potrebna pri podpisovanju česarkoli, saj ti mimogrede kaj podtaknejo, pozneje ponaredijo in podtaknejo tebi.Previdnost ni odveč pri katerikoli stvari, saj lahko povsem nedolžno besedo spreobrnejo in pokažejo v slabi luči in seveda proti tebi.
Zmanipulirajo otroke.Naščuvajo jih proti drugemu partnerju, grdo govorijo o drugem partnerju, vse dotlej, dokler jim otroci ne podležejo in jim rečejo, da imajo prav, da je pa drugi starš res tako slab, kot jim ga je on prikazal.
Za vašim hrbtom zbirajo informacije prav od vseh, ki vas poznajo in na koncu naredijo iz tega celo zgodbo, ki jo seveda obrnejo in prikažejo v najslabši luči kar jih je.
Nikoli ni nič prav, če je še tako prav in po njegovo, je lahko v naslednjem trenutku hudo narobe.
Previdnost je potrebna ves čas.
Vedno je dobro biti na preži in preveriti vse, kar vam oni govorijo, ker vedno vse obrnejo in v večini primerov ne govorijo resnice, ampak samo ustrahujejo.
Pripravijo te do tega, da začneš dvomiti sam vase in v svojo umsko sposobnost.Za dosego ciljev, bodo odšli tudi na institucije in podajali lažne prijave o nasilju, ki naj bi ga izvajal partner, ki je v resnici žrtev njegovih napadov.
Ko se mu pa postaviš po robu, je pa konec vsega lepega.Takrat pa življenje postane pekel.Ko enkrat ugotoviš, da je nekaj hudo narobe z njim, je dobro komu povedati o tem in ne biti tiho, kajti ko naredijo naslednji korak je lahko že prepozno.
Pri njih pričakuj nepričakovano.
V trenutku ko se jim postaviš po robu in jim daš vedeti, da nečesa ne delajo prav, si v trenutku za njih sovražnik, ki ga je potrebno uničiti.
Pričakujte da vam vsi obrnejo hrbet, ko se odločite narediti konec, kajti oni so med tem časom že naredili vse, da so vas oblatili pred vsemi, pa ni važno kdo to je.
Važno jim je, da ohranijo svojo navidezno zunanjost pred drugimi, važno jim je, da ostanejo lepi v očeh drugih, vi pa grdi.
Sama sem bila že tako globoko v .., da sem marsikaj spregledala in šele potem ko smo z otroci odšli, se mi je začel vrteti film.Sestavljanka, ki je bila na videz nesestavljiva, se je počasi začela sestavljati z tako lahkoto, da to ni res.
Počasi je vse skupaj začelo dobivati pravo podobo situacije, ki je bila med tem, ko si v njej meglena in oddaljena.
Še in še bi lahko pisala.
Naj napišem, da je vse napisano moje doživljanje, nisem strokovnjak na temu področju, ne terapevt, nobena strokovno usposobljena oseb, ki bi podajala diagnoze, ali mnenja.
Napisano je moje doživljanje in moj pogled.
Ničesar od napisanega ne vsiljujem nobenemu, ampak samo pišem o doživetem.
Vsakdo doživlja po svoje.
Jaz sem kot sem napisala.
Vsakdo naj izhaja iz sebe in iz tega kar sam čuti.
Potrebno je poslušati sebe.
Previdnost ni odveč.
So pa na temu forumu že marsikaj napisali, kaj vse so doživljali oni, ali pa kdo drug.
Naše zgodbe so si zelo podobne, samo osebe smo različne.
Če se moderatorjem zdi, da je moje pisanje neprimerno, ga naj prosim ne objavi.
Prijeten dan.
Gemma
…Nimam kaj dodati. Vse to poznam.Odtujijo te od ljudi, ki jih imaš rad, grdo govorijo o njih – naših primarnih družinah, prijateljih….In ne drži, da ko postaviš mejo se ustavijo. Kje pa, takrat se začne pekel kot je že Gemma napisala. Domov odhajaš z tesnobo, ker ne veš kaj te čaka…Ven z njim greš z tesnobo, ker ne veš kako se bo obnašal. Z prijateljico greš na kavo z tesnobo, ker ne veš kaj bo ko prideš domov……Počasi te na tako prefinjen način izolirajo, odmaknejo in perejo možgane, da je z nami vse narobe in da smo lahko srečne, da so sploh z nami.
Živiš samo za to, da preživiš dan brez njegovih izbruhov, kajti na koncu je že samo naše dihanje povod za nasilni izbruh. Preži kot zver in te napade…..
Res pa je, da nas zmedejo njegova opravičevanja, jok, kupovanje daril, potovanja idr….z obljubo da ne bo nikoli več in verjamemo ter upamo vedno znova in znova. In krog se ponavlja in ponavlja, samo da je vedno manj opravičevanj ter vedno več nasilnih izbruhov.
viviana
Hm, jaz bi bila na tvojem mestu malo previdna. Če (ko) boš povedala sinovom o tem, se pripravi na več scenarijev, da ne boš potem tako razočarana nad njunim odzivom, da te bo pobilo še bolj kot si že. Obstaja možnost, da kljub temu, če jima pokažeš s prstom, tega ne bosta videla na način kot ti. Morda jima boš delovala še bolj “zmedena”, vse je odvisno od njune zrelosti. Pa vendar malo dvomim, da bi sedajle kar spregledala, če prej nista vsaj sumila, da pa imaš ti vendarle svojo resnico, ki zdrži. Definitvno bi tudi jaz tvegala in jima povedala, vseeno pa ne bodi razočarana, če te vseeno ne bosta razumela. Me te popolnoma razumemo in ti stojimo ob strani.
Krtek 11, lahko da res.Manipulacija je skupna vsem osebnostnim motnjam.Med te spada narcistična , mejna, shizoidna, ki pa se med sabo lahko pomešajo, ali ima nekdo malo ene, malo druge, ali pa samo eno.Predvidevam, da sem jim reče osebnostna motnja ravno zaradi tega, ker jih je več.
Vsem je skupni imenovalec manipuliranje, laži, psihično in čustveno nasilje.
Nam kot svojcem veliko pomeni spoznanje, da niso naše težave,ki so nam jih pripisovale te osebe, pa ni važno kakšno motnjo imajo.
Samo moje mnenje, pravi odgovor lahko poda, le strokovna oseba.
Prijeten dan.
Verjetno res ni vse MOM , včasih so zgolj značajske poteze in tu je še kup drugiih osebnostnih motenj, da ne omenjam, da ima večina, ki ima MOM zraven še kaj drugega in da se mejna in narcistična včasih zelo prepletata.. Vendar če ne bomo o tem začeli govoriti in trenutno je to skoraj edino mesto v Slo, kjer sploh lahko dobiš kakšne info o tem in najdeš kakšen suport bomo stežka prepoznavali kaj je eno in kaj drugo.
GittaAna
Po razhodu je meni je pomagalo, da sem se vprašala, kako se na njegovo manipulacijo običajno odzovem in sem iskala nove poti oz. sem trenirala novo vedenje. Gledala sem iz drugih zornih kotov, in predvsem iz tistega, da nisem nikjer od njega odvisna, da me nikjer ni mogel “držati” in ne nazadnje prizadeti. Zmanjšala sem komunikacijo na minimum, dajala jasne odgovore in zahteve. Če se jih ni držal, me ni prizadelo, kar itak nisem pričakovala, da se jih bo…. Povedala sem mu, kaj bom nasledjič ob tem, če se ne bo držal dogovora naredila.
Pomislila sem, kje imam šibke točke in kje me bo “napadel”,…to je bil otrok seveda. Ker sem ga tam pričakovala, me ni tako prizadelo. Lažje sem ostala kolikor toliko neprizadeta in se izvila iz njegovega primeža manipulacij.
Ko me ni več mogel prizadeti, pa mu igra hitro ni bila več zanimiva. Sedaj imava minimalno komunikacijo in pravzaprav čisto korekten odnos. Bistveno pri tem pa je, da se je minsko polje po ločitvi hitro končalo.
Med skupnim bivanjem, pa sama ne bi mogla opisati bolje vedenje mojega partnerja. Ja, res je ni vse MOM, ampak osebnostne motnje imajo neko skupno rdečo nit. Predvidevam, da je moj bivši partner narcisistična osebnostna motnja. Ampak vedenje je tako podobno, manipulacije enake, samo še malo bolj se je vse vrtelo okoli njegove osi…
Nevemka, ne zapadaj v njegove igre, ne zapadaj v isto vedenje. On ve, kaj je pri tebi delovalo in to bo igral še naprej. Zruši oder, postavi nova pravila igre, nove igralce, če je treba – in ko staro ne bo več delovalo, bo igra padla.
Pozdravljeni!
Koncept MOM se utegne v kratkem zelo spremeniti. V novi klasifikaciji duševnih motenj DSM IV Ameriškega psihiatričnega združenja sploh ne bo več narcistične osebnostne motnje, saj jo bodo pridružili kar MOM. Gre za to, da danes ločimo več vrst MOM – ne samo po simptomih in znakih – ampak tudi po funkcionalnosti.
Ločimo torej:
1. Visoko funkcionalne MOM – prej narcistična osebnostna motnja – posamezniki so uspešni, na vodilnih položajih, imajo ugledne poklice in priredijo pekel za družino in najožje sodelavce. Po pomoč hodijo svojci in sodelavci.
2. Srednje funkcionalni MOM – MOM pri osebah, ki so socer funkcionalni, imajo družino, imajo službo, ampak ne izpolnijo svojih potencialv – imajo nižjo izobrazbo ali slabše delo, kot bi bili dejasnko inteligenčno ali kreativno zmožni, imajo vrsto težav doma, se zatekajo v samopoškodbe, alkohol, droge, imajo nesrečne partnerske zveze, … in včasih obiščejo psihiatra, kadar so zelo tesnobni, depresivni ali pa jim uide zloraba alkohola in drog izpod nadzora. Po pomoč hodijo tudi svojci in sodelavci.
3. Nizko funkcionalni MOM – spadajo med tako imenovane stalne uporabnike zdravstvenih in socialnih služb. Navadno nimajo službe in družine. Prijatelji so jih zapustili. Veliko jih konča svoje življenje v ustanovah. Med poskusi zdravljenja imajo najrazličnejše diagnoze – od depresije, psihoze, motnje razpoloženja, zlorabe in odvisnosti, … Običajna slika, ki si jo ustvarimo terapevti o MOM je zato skupina, ki ima nizko funkcionalnost, zato navadno srednje in visoko funkcionalne spregledamo.
Še eno pojasnilo krtku – le redke diagnoze se med seboj absolutno izključujejo in zato učim, da ima kleint pravico do več diagnoz hkrati. Mnogo oseb ima lastnosti več osebnostnih motenj. Za namene foruma je pomembno, da ljudje prepoznavanjo vzorce vedenja in najboljše možne odzive na takšno vedenje.
Še enkrat hvala za komentar. Pomebno je razčistiti tudi čisto strokovne dileme.
LP
M