Moje bivanje v Varni hiši Gorenjske
VARNA HIŠA – oaza miru, podpore in nudenja vseh mogočih pomoči pri reševanju stisk žensk, ki smo žrtve nasilja.
Zelo sem pozitivno presenečena nad učinkovitostjo te ustanove. Sem sem prišla polna žalosti, obupa in dvoma. Spraševala sem se, ali sem se pravilno odločila, ker sem se zatekla sem. Bila sem utrujena od dolgoletnega življenja v odnosu z nasilnežem. Utrujena od iskanja rešitve iz tega odnosa. Najbolj me je presenetilo, da sem bila tu sprejeta tako brezpogojno, s takim zaupanjem vame. Če bi imela v svoji primarni družini tako močno podporo kot sem jo spoznala tu, potem zagotovo ne bi dovolila nikomur, da z menoj ravna tako ponižujoče in niti se nebi podredila nikomur, tako kot sem se svojemu sedaj že bivšemu izven zakonskemu partnerju. Že prej sem vedela, da so varne hiše zato, da ščitijo žrtve nasilja, ampak nisem si predstavljala, koliko se lahko tu naučiš, kako širok spekter pomoči ti ponudijo. Razne delavnice so vse samo dobrodošle. Vse to nam daje občutek, da je soljudem mar za nas in da nam bo uspelo ustvariti oz. zgraditi si boljše življenje za nas same in za naše otroke.Ker sem veliko let že iskala pomoč pri raznih ustanovah, vem, kakšna je razlika med ljudmi, ki samo opravljajo svojo službo in med tistimi, ki s srcem in dobro opravljajo svojo službo. In reči moram, da v tej Varni hiši Gorenjske gospe res čutijo z nami, res občutiš, da jim je mar zate in da je za vsako težavo rešitev. Zelo sem hvaležna moji terapevtki (ga. Mateja iz Inštituta Krog), da me je spodbudila in da sva skupaj poklicali vaš kontaktni telefon. Sama nisem zmogla storiti tega koraka, kljub temu da je psihično nasilje že preraslo tudi v fizično. Kot žrtev sem se sramovala iskati pomoč pri vas, ker sem bila prepričana, da me boste odslovili, češ da sem še premalo trpinčena, da bi zaslužila vašo pozornost in zaščito. Zavedam se, da je oblik nasilja veliko in da se ne da »meriti« kdo je »dovolj« trpinčen, ampak sedaj vem, da nikomur ni potrebno tolerirati nasilja v nobeni obliki.
Od srca sem hvaležna strokovnim delavkam VHG(vsem, brez izjeme) , da sva bila z mojim otrokom tako toplo sprejeta, hvaležna sem za podporo, za vse nasvete in za vso dobro voljo, s katero ste mi lajšali dneve mojega bivanja pri vas.
Prednost bivanja v VHG je tudi v tem, da smo ženske z istimi težavami izolirane od zunanjega sveta, kolikor to potrebujemo (jaz osebno bi bila še več časa rada v hiši, pa mi službene obveznosti tega žal niso omogočale) Hiša nudi varno zavetje pred zunanjim svetom, vendar hkrati omogoča vso svobodo gibanja vsake posameznice. Zunanji svet ne more vdirati v hišo, uporabnice pa lahko svobodno odidejo ven, če tako želijo. To meni daje resnični občutek varnosti in svobode. Nihče te v nič ne sili. To je bistvo. Imamo hišna pravila in dogovore, katerih se je treba držati, če želimo da skupnost funkcionira. Ampak če veš, da je to vsem v korist, se tega ni težko držati. Tu se res počutim dobro. Tudi sobivanje z ostalimi (ki so tudi žrtve nasilja) mi je prijetno. Vse te zgodbe iz različnih okolij, različnih družbenih slojev – tako različne, pa tako podobne. Skozi te zgodbe prepoznavam karakteristike nasilja in s tem postajam močnejša. Naučila sem se, da je treba najprej prepoznati nasilno dejanje, če želim, da bom znala reči ne še pravi trenutek. Čaka me še dolga pot, čeprav sem se že veliko naučila. Mislim, da je še vedno ena izmed največjih težav ta, da se žrtev nasilja ne jemlje dovolj resno ali pa se jim sploh ne verjame. In ravno to me je presenetilo tu v hiši, ker sem prvič doživela, da sem bila takoj slišana in da mi ni bilo treba dokazovati ničesar. V naši družbi se žal nasilje še zelo tolerira, včasih oz. velikokrat se celo nagrajuje. Zato je tako zelo težko zlesti ven iz tega. Jaz brez podpore moje terapevtke in vaše VHG ne bi zmogla. Zato želim, da to sliši še kaka »žrtev« in naj se čim več žensk dotakne zavest, da imamo kljub vsem oviram še vedno možnost izbire, da obstajajo ljudje, ki imajo voljo in moč pomagati, ponuditi roko. Želim, da bi čim več žensk spoznalo občutek varnosti in zaupanja, tako kot sem ga jaz.
Domov se vračam z optimizmom in z zavestjo, da zmorem, Veliko pa mi pomeni tudi občutek, da če bom potrebovala pomoč, da ste tu. Zaenkrat še zelo potrebujem »občutek varnostne mreže », to me navdaja z mirom, zaupanjem in občutkom varnosti. Vem, da imate srce in posluh. Hvala, ker opazite in sprejemate tudi naša nihanja razpoloženja (ker tu se nam vrtijo vsemogoči preobrati), hvala za vso podporo, srčnost, iskrenost, dobro voljo in še enkrat iz srca HVALA, KER STE TU ZA NAS
Tjaša
Lepo napisano in daje tudi upanje drugim. Žal tudi sama spadam med žrtve nasilja, ekonomskega (ampak tega nihče ne upošteva, saj “sem se sama spravila v to”), dolga, dolga leta psihičnega in vedno pogosteje tudi fizičnega. Bila je prijava na policijo, čez kak mesec bo obravnava. Vmes me je mož še enkrat napadel, ko je prišel sklep sodišča o prepovedi približevanja in prepustitvi stanovanja v uporabo, klicala sem 113 in ker ni bilo”fizičnega kontakta” ni dobil niti plačilnega naloga. Policija je rekla, da mi pri tej prepovedi ne more pomagat, tako, da potem nisem več upala poklicat policije. Lepo je nazaja vkorakal v stanovanje in me naslednje dni psihično maltretiral. Na CSD sem dobila občutek, da sem kar nekako odveč oz. želijo da grem v varno hišo. Pa se ne morem odločiti zato. Psihično sem sesuta, nimam nikogar, da bi se z njim pogovarjala. Ne vidim več naprej, ker nimam neke podpore, nihče me ne potolaži, sin se je kar nekako odselil, jaz pa životarim, saj tudi službe nimam.
Spoštovana gospa,
V vašem primeru vidim veliko pozitivnega: mož je dobil prepoved približevanja ter odločbo o prepustitvi stanovanja vam v uporabo, čez mesec dni bo obravnava – same pozitivne stvari. Glede policije, če bo ponovno nasilen jo kar pokličite. Če prav razumem zadevo, ste dobili prepoved približevanja na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini in so vam policisti povedali, da morate kršitev te prepovedi sporočiti sodišču in to je res. Kajti obstajata dve vrsti prepovedi približevanja: ena je na podlagi zakona o policiji, tukaj kršitev prepovedi obravnava policija, in druga izrečena prepoved je prepoved približevanja na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini, kjer kršitev prepovedi obravnava sodišče. Tako da v vašem primeru (če prav predvidevam) morate o kršitvi prepovedi obvestiti sodišče. Toda, če bi prišel vaš bivši partner ter bi vas fizično ogrožal oz. izvedel fizično nasilje nad vami, vam grozil in podobno, lahko pokličete policijo in ne se obremenjevati s tem, kaj bodo rekli, sporočite jim, da ste ogroženi “tukaj in zdaj” in potrebujete njihovo zaščito. Za zapis obvestila sodišču o kršitvi prepovedi približevanja lahko zaprosite tudi strokovno delavko na CSD-ju da vam pomaga. Pravite, da ste dobili občutek na CSD-ju, da ste nekako odveč. Ena od posledic življenja v nasilnem odnosu je tudi ta, da človek, ki je izpostavljen nasilju zelo hitro dobi občutek, da je ljudem odveč. Ne pravim, da je sigurno tako v vašem primeru je pa velika verjetnost, da ta občutek izhaja iz vaše preteklosti. Pa tudi če vaš občutek ni izhajal iz preteklih osebnih negativnih izkušenj in jim je bilo res odveč komunicirati z vami, jih še vedno lahko prosite za pomoč, mogoče bo pa zdaj drugače oz. škoda bi bilo, da se ne bi nikoli več obrnili na njih in bili tako ob pomoč, ki vam pripada.
Oditi v varno hišo je vaša odločitev. Mogoče bi nas poklicali in z nami spregovorili o zadrških, ki jih imate do varnih hiš. Kajti ravno to kar pravite, da vam primanjkuje: podpore, ljudi za pogovor, …bi dobila pri nas. Lahko pa si to pridobite tudi izven varne hiše. Na internetu lahko najdete organizacije, ki izvajajo svetovanja za žrtve nasilja, v nekaterih krajih so tudi samopomočne skupine,…na CSD-jih imajo zloženke o izvajalcih pomoči, lahko povprašate tudi svojega zdravnika za informacije.
Žal je tako gospa, da ko se prekine nasilni odnos, psihična sesutost ne izgine sama od sebe ampak zahteva svojo obravnavo, pozornost, podporo in prav imate za to potrebujete tudi druge ljudi. Tako da tole kar sedaj doživljate je le prehodno obdobje v vašem življenju, ki bo minilo seveda pod pogojem, da si boste poiskala pomoč. Kot sem napisala možnosti imate več. Izberite si tisto,ki vam je najbližje.
Hvala za vaše besede in srečno.
Spoštovana Kamelija,
vztrajnost je naš adut na poti iz nasilnega odnosa. Žal je tako, da moramo zbrati vso potrebno energijo in hoditi od urada do urada, da se pokažejo kakšni rezultati. Zadnje leto se mi zdi, da drugega življenja sploh nimam : služba, skrb za otroka, potem pa obiski CSD-ja, policije,
odvetnika,terapije , … bivši partner pa samo pritiska name ( tako s finančnega vidika, kot tudi psihično in čustveno ) in niha iz groženj v pretirano prijaznost do mene in nazaj v grožnje. Vsi koraki, ki sem jih naredila so bili pomembni in potrebni v tlakovanju poti v mojo osebno svobodo. Ta korak, da sem se pa odločila za bivanje v varni hiši, ta je bil pa najbrž v samem vrhu mojih najboljših odločitev. Sedaj ko sem doma zelo pogrešam svoje sostanovalke ( in tudi “tamalajše” člane skupnosti), ker toliko moralne podpore res težko kje drugje najdemo. Kar pogumno stopite na to pot. Pomoč svetovalk v hiši je pa sploh neprecenljiva. Vsaj pokličite jih.Pogovor in tolažbo zagotovo dobite pri njih, pa še veliko več…
Če prav razumem, je vaš mož kršil prepoved približevanja – to morate prijaviti organu, ki je izdal to prepoved.Mora dobiti občutek, da resno mislite. Žal je treba večkrat klicati policijo, več ovadb podati, večkrat poiskati pomoč na CSD. Najbolj pomembo se mi pa zdi, da si najdete pomoč zase ( kot vam je tudi svetovala strokovna delovka Mateja ), neko podporo, ki vam bo v pomoč in da se psihično okrepite.
Želim vam, da najdete moč v sebi in si dovolite, da vam kdo ponudi roko v pomoč. Ampak prvi korak morate storiti vi, zaprositi za pomoč in naj vas ne bo strah ali sram – so ljudje, ki vam bodo z veseljem pomagali.
Lep pozdrav in srečno!
Hkrati pa prav lepo pozdravljam VSE V VHG in vam sporočam : POGREŠAM VAS!!!
Tjaša
Lep pozdrav!
Tudi jst se bom pridružila Tjaši in se zahvalila VHG za takšno podporo,razumevanje in da sem bila slišana.Kajti vsi,ki doživljamo bilo kakršno nasilje želimo,da nas kdo posluša,bodri,svetuje,pomaga,usmerja ali pa samo objame,da čutimo,da nismo sami.
V času mojega bivanja v VHG (10 mesecev) sem dobila vse to in še mnogo več,kajti sedaj se bolj cenim,imam se rada takšna kot sem in srečna sem,da živim.
Še enkrat se zahvaljujem vsem v VHG,še posebno pa moji svetovalki Mateji D.,ki mi je vse skozi stala ob strani in verjela vame.
HVALA
Lp
Pozdravljeni!
Oglašam se po dolgem času, nekako sem se izgubila v forumih in spregledala odgovore. Ja, res je kršitve je potrebno javljati na sodišče, vendar tega mi ni nihče povedal, razen na policiji ob dogodku, ki sem ga zgoraj omenila. Prav tako sklep ni bil pravnomočen, kar je potrdil preiskovalni sodnik. Ne vem in ne razumem ničesar več. Napoti se me na neke postopke, pa potem ne dobim bolj točnih informacij kaj in kako …skratka ne znajdem se. Vse skupaj sem potem umaknila zaradi izredno hudih pritiskov s strani moža, kar je seveda bila napaka. Zdaj sva ločena, on se noče izseliti, jaz pa imam hipotekarni kredit za hišo, sem brezposelna in kmalu tudi brez sredstev iz zavoda. Zadnje tedne spet izvaja hudo psihično nasilje nad mano, vendar ne vem kaj in kako bi lahko prijavila to na policiji. Poleg tega se to dogaja ko sva sama doma in nimam prič, on pa je odličen lažnivec.
Vse bolj se nagibam k odhodu, samo ne vem kako se bodo znašli otroci, študenta, zdaj ko bo zima in kdo bo plačeval kredit ker je tudi bivši mož brezposeln.
imam že kontakt za krizni center, vendar me je nekako strah poklicat – pa ne vem zakaj.
Mi lahko morda kdo pove kako to poteka – vstop, samo življenje v varni hiši.
Pozdravljeni gospa,
zanima vas, kako poteka vstop v varno hišo in kasnejše življenje v njej. Pa napišimo nekaj o tem.
Če želite/potrebujete namestitev varno hišo, pokličete na telefonsko številko varne hiše in obrazložite v kratkem svojo situacijo ter seveda izkažete željo po namestitvi. Nato se boste domenili za uvodni razgovor pred morebitnim sprejemom na katerem vam bo predstavljeno življenje v varni hiši. (Če boste poklicali v krizni center tam ni uvodnega razgovora, tam gre za intervencijske sprejeme.) Na razgovoru boste lahko tudi zastavljali vprašanja, predstavili svoje želje, pričakovanja…ugotovili ali vam ustreza bivanje v varni hiši. Varne hiše so različno velike, večinoma so za nekje od 4 do 6 uporabnic v eni hiši z otroki ali brez otrok. Vsaka uporabnica dobi svojo sobo. Ostali prostori so skupni: kuhinja, kopalnica/e, dnevna soba, ponekod igralnica za otroke, pa ponekod terasa, jedilnica, različno veliko prostora je okoli hiše.
Prvi dnevi v hiši so namenjeni temu, da se ženska in otroci spočijejo, navadijo na novo okolje, urejajo se le nujne zadeve, če so potrebne kot npr. vložitev vloge za začasno dodelitev otrok, sprožiti postopek za ureditev prepovedi približevanja…Kasneje se začne delo na sebi in na ciljih, ki si jih vsaka posameznica določi. Življenje v varni hiši je skupinska oblika življenja- skupne aktivnosti, skupno druženje, obenem pa tudi samostojna: vsaka skrbi za svoje gospodinjstvo: nakupi, kuhanje; vzgoja otrok….
Toliko v grobem. Ne preveč razmišljati kako in kaj, vi kar pokličite in vse bo že nekako steklo. Strah je pa tako vedno prisoten pri večjih odločitvah v življenju ali ni tako?
Še vedno se pa potem lahko premislite oz. si vzamete še čas za razmislek o odhodu v varno hišo tudi ko pokličete oz. po tudi po opravljenem razgovoru. Pomembno je, da ne razlagate ljudem okoli sebe, da nameravate iti v varno hišo in ko ste v varni hiši, da ne izdate lokacijo varne hiše, pa tudi po tem ne ko odidete iz nje.
Spoštovana Mateja !
Ko se že pogovarjamo o varni hiši me zanima sledeče : kako je s tistim materam, ki nimajo lastnih prihodkov in otroke ki hodijo v srednje šole ? Kako poteka postopek njihove nastanitve v varne hiše.Kako preprečiš, da nasilnež ne zalezuje otrok in tako izve kje prebiva ? Vemo , da je treba vsak dan jesti in otroci morajo v šolo. Kako se one preživljajo skupaj z otroci.?Zanima me tudi ali je res če odideš od nasilneža težko dokažeš oz. pravično razdeliš skupno premoženje z njim ? Zaradi vsakodnevnega pjančevanja in maltretiranja mene in otrok razmišljam o odhodu v varno hišo, zato mi bodo Vaši odgovori v pomoč. Lp in hvala za Vaš odgovor.
Lep pozdrav gospa,
tiste matere, ki nimajo lastnih prihodkov, uveljavljajo pravico do denarne socialne pomoči. Prav tako je možno prejeti mesečni prehrambni paket na Karitasu oz. Rdečemu križu. Prejemamo tudi določeno donacijo hrane, npr. Ljubljanske mlekarne tedensko donirajo mleko vsem varnim hišam in materinskim domovom.
Ob prihodu v varno hišo se naredi varnostni načrt – skupaj z vsako posamezno žensko se ugotovi, dogovori, kako je najvarneje iti v službo in nazaj; kako ravnati, če jo oseba, ki je izvajala nasilje, zasleduje in kako čim bolj varno opravljati ostale poti izven varne hiše. Tudi glede varnosti otrok se ugotovi/dogovori na kakšen način, se bo preprečilo, da bo nasilnež ugotovil, kje je varna hiša.
Če je možno, je veliko lažje in manj stresno, če se odhod v varno hišo načrtuje in ni na »horuk«. Predlagala bi vam, da odidete na pristojni CSD do strokovne delavke, ki dela na področju nasilja, in da vas seznani o vseh možnostih, ki jih imat, in katera možnost, bi bila za vas najbolj primerna. Ne vem, odvisno od nasilja, ki ga vaš partner izvaja, je lahko mogoče tudi uveljavljanje prepovedi približevanja. Potem bi bilo manj težav glede zasledovanja, vendar o tem odločajo policisti. Je pa možna tudi prepoved približevanja, ki jo izreče sodišče, vendar traja nekoliko dalj časa, da pride do realizacije.
Ne vem, zakaj bi bilo težje dokazati oz. opravičiti skupno premoženje in njegovo razdelitev, če odideš od nasilneža. Pri delitvi skupnega premoženja, je pomembno, da se lahko dokaže lastni vložek. Za to so pomembni bodisi dokazi o najetih kreditih za nabavo skupnih stvari kot je avto, pohištvo, nepremičnine;, računi o nabavi stvari oz. plačilu storitev glede izgradnje in vzdrževanja skupnega premoženja ali pa priče, ki potrdijo vaš vložek k skupnemu premoženju. Naj omenim tudi to, da določeni ljudje, ki izvajajo nasilje, grozijo svojim žrtvam, da ni nič njihovega ker so bile na primer le te gospodinje in niso bile zaposlene. To ni res. Na sodišču se upošteva tudi skrb za skupno gospodinjstvo in otroke. Res pa je da se deli premoženje, ki se je pridobilo v času trajanja zakonske oz. izvenzakonske zveze in ne pred tem. Prav tako lahko v postopku delitve skupnega premoženja, proti partnerju, ki je izvajal nasilje, vložite zahtevo po povračilu stroškov bivanja, ki ste jih imeli v varni hiši.
Če se ne boste še takoj odločili za varno hišo, bi vam toplo priporočila, da glede na to, da je vaš parter alkoholik, da se, v kolikor še niste, vključite v društvo Al-Anon, ki je namenjen svojcem in prijateljem alkoholikov, ki čutijo, da je bilo njihovo življenje prizadeto zaradi pitja nekoga drugega. Pa tudi, če boste odšli v varno hišo, vam priporočam vključitev v društvo. (http://www.al-anon.si/)
Upam, da sem vam bila v pomoč. Lahko pa nas še pokličete na naš telefon 051/200-083 za dodatne informacije oz. podporni pogovor.
Marija
Re Moje bivanje v varni hiši
Sem bila žrtev nasilja in sem imela že razgovor za sprejem v varno hišo. A odločila se še nisem ,ker ko pride do tega, da grem ..mož joka obema je hudo..ja pri meni je prisoten strah kako naprej.Po 30 letih skupnega življenja ni lahko. Moram pa povedati, da prej ni bilo fizičnega nasilja (žal sem zašla v igralnico in postala sem zasvojena, tudi zaradi tega nevem , kako bi me sprejeli v varni hiši .Sedaj sem si dala prepoved za vstop v igralnice) sedaj pa moram tako ,kot on misli da je prav delati. Nesmem kaditi ,če me dobi moram pojesti cigaret, ker na tem naslovi ,ker je njegova hiša se dela kot reče on. Tudi hčerki mu ne upata se mu upreti itak smo bili navajeni delati tako ,da je prav!? In zadadi mene moje napake zasvojenosti nevem ,če lahko v varni hiši živim..ker tam so ženske,ki so žrtve ne po svoji krivdi. Sem neodločna a včasih nisem bila. Imam spokan pripravljen.. razgovor sem imela novembra lani ali je potrebno ponovno pred klicem za sprejem.
Hvala za odgovor
Pozdravljeni gospa,
[code]
spomnim se vas iz razgovora, ki ga omenjate. Naj začnem pri odgovoru na vaše zadnje vprašanje. Ne v vašem primeru ni potrebno ponovno imeti pogovora za sprejem. Pokličite nas in če imamo prosto sobo ni problem za sprejem. Trenutno imamo prostor, tako da najbolje, da kar takoj pokličete. Glede zasvojenosti z igrami na srečo, velja še vedno tako, kot sem vam povedala na razgovoru. Da to ni ovira, da bi prišli k nam, saj ste si uredili prepoved za vstop v igralnice, kar je samo hvale vredno. Gospa tudi vi, tako kot ostale žrtve nasilja, ne doživljate nasilja po svoji krivdi. Res je, da se partnerja dogovorita za skupna pravila bivanja, toda če se jih krši, to nikakor ne pomeni, da je tisti, ki se jih ne drži, kaznovan z kakršno koli obliko nasilja. In pravila se določi sporazumno, ne pa, da jih postavi samo en, drugi pa mora vse upoštevati brez besed. Če mož joka, ko vas vidi, da odhajate, je najbolje, da odidete od njega takrat, ko vas ne vidi. Kolikor vem iz podatkov, ki ste mi jih podali na razgovoru, gre pri vama za močno nezdravo navezanost drug na drugega. Želite si, da bi se nasilje nad vami prenehalo, ne bi pa odšla. Žal pa je to neizvedljivo. Za razrešitev vajinega odnosa je nujno potrebno, da se umakneta drug od drugega. Gospa pričakujemo vaš klic. Ne bom vam lagala, da ne bo težko. Bo težko toda zmogli boste in potem, ko boste ponovno našli notranji mir in harmonijo, boste vedeli, da je bilo vredno in nujno potrebno, da ste odšli iz tako napornega odnosa.
Se vidimo!
Mateja Debeljak, univ.dipl.soc.del.
[/code]
Pozdravljeni,
sem pred tem, da z dvema otrokoma zapustim moža in grem v varno hišo. Danes sem imela že spakirano, poklicala sem in odpeljala otroke. Vendar sem se vrnila nazaj. Strah me je!! Mož je nagle jeze, ko mu samo omenim ločitev ponori. Grozi mi da mi bo vzel otroke, da me bo ubiu in podobno. Večinoma gre za psihično nasilje, ki se prelevi tudi v fizično. Do sedaj nisem nikoli poklicala policije. Sem pa slikala zadnjo plavico.
Vem da moram oditi, ampak me je res strah…ker vem da ne bo prenehau. In bojim se, kako bo, ko se bova nekje nekoč srečala. Kakšne izkušnje imate druge žrtve nasilja? Ali ste bile deležne groženj, nasilja ipd tudi ko ste odšle iz varne hiše? Kako reagirati v takem primeru?
Hvala za odgovor
Spoštovana gospa,
Pišete o tem, da bi radi zapustili moža, pa vas je strah. Povsem normalno je, da vas prevevajo različna čustva, med njimi tudi strah. Morda strah pred možem in njegovo reakcijo, morda tudi strah pred spremembo, pred nečim novim, veliko žensk omenja tudi strah pred grožnjami partnerja, med njimi je najpogostejši prav ta, da jim bo partner vzel otroke. Lahko rečem, da je to ena izmed pogostejših groženj partnerjev, ko se ženska želi ločiti oz. prekiniti partnersko zvezo, ko npr. odide v varno hišo…na ta način parterji velikokrat želijo ženske dobiti nazaj oz. na ta način nad njimi še vedno izvajati kontrolo, nek pritisk…
Sam odhod v varno hišo se velikokrat izpelje načrtovano, brez da bi partner oz. mož vedel za odhod ženske v varno hišo, s čimer se ženska izogne grožnjam in pritiskom vsaj v tej prvi fazi odhoda. Ko partner oz. mož izve, da je ženska odšla, se različno odzovejo na njen odhod. Nekateri jih vabijo nazaj, jim obljubljajo, da se bodo spremenili, da bo vse drugače, da bo povsem novo življenje, …nekateri jim grozijo, da jim bodo vzeli otroka, da jim bodo kaj naredili. Pomembno je, da je ženska na varnem, kjer ima tudi podporo, strokovno pomoč, razumevanje..s strani zaposlenih v varni hiši. Potem se stvari rešujejo naprej (npr. vloga za BPP če ženska izpolnjuje pogoje, razveza zakonske zveze…).
Če potrebujete dodatne informacije glede varne hiše, samega bivanja v njej, nas lahko kontaktirate na tel.št. 051-200-083, sicer pa imate na spletni strani MDDSZEM objavljen seznam vseh varnih hiš po Sloveniji (tudi na spodnji povezavi)
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/programi_socialnega_varstva/varne_hise/
Upam, da se vam bodo oglasile tudi ženske z izkušnjo nasilja, kot ste pravzaprav želela.
Želim vam moč in pogum, da boste uspela oditi.
Katja, strokovna delavka v VHG
Spoštovana obupana 3
Kar omenjate v sporočilu, večinoma omenjajo vse uporabnice varnih hiš.
Navajate strah in grožnje partnerja, da vas bo ubil, da vam bo vzel otroke, drugi grozijo tudi s tem, da bodo ubili sebe, druge, lastne otroke itd. Nekateri nato prosijo in moledujejo ženske, da se vrnejo, da ne morejo živeti brez njih in obljubljajo, da se bodo spremenili. Ko pa se ženske res vrnejo, se po krajšem prijetnem obdobju spet vse ponovi. Krog nasilja se sklene in vas vedno bolj vpenja vase. Na žalost pa se brez prekinitve s strani enega od vaju ta krog ne neha vrteti.
Omenjate, da vas je strah. Vprašajte se, kateri strah je močnejši in bolj ogrožajoč: (1) strah pred tem, da odidete in zaživite v miru brez nasilja, čeprav v trenutno neznanih okoliščinah, (2) strah pred tem, kaj vam partner lahko stori, vas poškoduje, nadaljuje z izvajanjem nasilja, (3) strah pred tem, kaj se lahko stori z otroki ali pa mogoče (4) strah, ki ga doživljajo ob vsem otroci, ki nimajo možnosti oditi sami?
Predlagam, da se obrnete na vaš pristojni Center za socialno delo ali pokličete na javno številko varne hiše (051 200 083), kjer boste pridobili dodatne informacije o bivanju v varni hiši.
Vedno je najtežji prvi korak, a ko je le-ta storjen, mu sledijo vsi ostali… Srečno!
Martina, strokovna delavka
Spoštovana sanja p.b.
Z varstvom otrok, prav tako pa tudi z gospodinjstvom in čiščenjem svojega in skupnih prostorov v hiši je tako, da je to odgovornost uporabnice. Mogoče pa imate kakšno osebo (sorodnika, prijateljico), ki bi vam otroke počuvala v času vaše službe? Marsikatera med uporabnicami VH prav tako hodi v službo in ima manjše otroke, v večini primerov se najde rešitev. Naj vas to ne odvrne od tega, da bi prekinila nasilni odnos in zaživela v miru.
Srečno!!
Dober večer
Ne morem spati.
Razmišljam.
Začenjam novo življenje na moja stara leta,
In se sprašujem zakaj se človek ne odloči na začetku psihičnega nasilja in čaka na fizično.
Drage ženske kratek čas sem bivala v VHG a sem našla sebe
SAME POHVALE VAM V VARNI HIŠI. STE ČUDOVITE OSEBE., TO JE TISTO KO ČLOVEKU REČEŠ ĆLOVEK ..
Veliko ljudi mislijo, da so a jih je en sam velik ego.
TU V VHG PA ČUTIŠ SAMO LJUBEZEN
SPREJET SI TAK KOT SI
HVALA VAM ZA OBJEME
MAJDA