Psihično nasilje v šoli nad avtističnim otrokom
Pozdravljeni.
Zanima me kako postopati v primeru več-letnega psihičnega nasilja nad otrokom z Visokofunkcionalnim avtizmom v šoli (6. razred).
Razgovori in pogovori z učitelji in ravnateljico niso obrodili sadov, močan individualist, ki je v razredu lider, nenehno žali mojega sina, vsi sošolci (z redkimi izjemami) držijo z njim.
Kaj še lahko storim?
S spoštovanjem,
P.
Spoštovani!
Podajamo odgovor na Vaše vprašanje.
Najprej je potrebno poudariti, da je, glede na reševanje podobnih problemov v praksi, na prvem mestu pogovor z učiteljem oz. razrednikom, nadalje je potreben pogovor s socialno delavko ali socialnim pedagogom. Iz prakse namreč izhaja, da običajno takojšnje postopanje po zakonih povzroči veliko nejevolje, zato je na prvem mestu temeljit pogovor z otrokom, ki povzroča težave, in tudi z njegovimi starši, vendar pa v zvezi s tem ni predpisan poseben postopek. Takšno postopanje je primerno zlasti z vidika otroka, ki je v tem primeru prizadet, saj je potrebno upoštevati, da bo otrok nadaljeval šolanje na tej šoli (glede na to, da niste omenili možnosti prešolanja) in zato je treba ukrepati na način, zaradi katerega otroku ne bi še dodatno otežili situacije, v kateri je sedaj. Čeprav lahko nazadnje, če Vaše težave ne boste uspeli rešiti drugače, razmišljate tudi o možnosti prešolanja otroka na drugo šolo.
Z ozirom na to, da ste navedli, da ste s tem že poizkusili in so bili pogovori neuspešni, pa pride v poštev ukrepanje vodstva šole po njenih internih aktih, ki pa se razlikujejo od šole do šole. Vsaka posamezna osnovna šola namreč v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 81/2006 z dne 31.7.2006, v nadaljevanju ZOsn-UPB3) sprejme svoj vzgojni načrt šole in pravila šolskega reda. Vzgojni načrt (60.d člen ZOsn-UPB3) je pomemben, saj z njim šola določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot izobraževanja, med katerimi so tudi spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti, omogočanje osebnostnega razvoja učenca, vključno z razvojem njegove samopodobe ter vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter tudi njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta. Z vzgojnimi dejavnostmi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje vseh ciljev izobraževanja.
Šola sprejme tudi svoja pravila šolskega reda, v katerih so natančneje opredeljene dolžnosti in odgovornosti učencev, načini za zagotavljanje varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, s pravili pa so med drugimi določeni tudi vzgojni ukrepi za posamezne kršitve pravil (60.e člen ZOsn-UPB3). Vzgojne ukrepe šola izvede takrat, kadar učenec krši svoje dolžnosti.
Učencu pa se lahko izreče tudi vzgojni opomin, če krši dolžnosti in odgovornosti, ki so določene bodisi z zakonom, drugimi predpisi ali akti šole, vendar samo takrat, kadar vzgojne dejavnosti oz. vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli svojega namena. Vrste in določanje vzgojnih opominov podrobneje predpiše minister, pristojen za šolstvo. Izrekanje opominov ureja Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 76/2008 z dne 25.7.2008 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Pravilnik). Šola pred izrekom vzgojnega opomina uporabi ukrepe, ki so določeni z vzgojnim načrtom in pravili šolskega reda. Vzgojni opomin šola lahko izreče za kršitve, ki so storjene v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, hišnem redu, pravilih šolskega reda in drugih aktih šole. Pisni predlog za izrek vzgojnega opomina, ki je hkrati tudi obrazložen, poda strokovni delavec šole razredniku. Razrednik nato preveri, ali je učenec kršil dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi in akti šole, ter katere vzgojne dejavnosti in vzgojne ukrepe je za učenca šola predhodno že izvedla. Nato razrednik opravi razgovor z učencem in njegovimi starši oziroma strokovnim delavcem šole, ki zastopa interese učenca, če se starši ne udeležijo pogovora. Po razgovoru razrednik pripravi pisni obrazložen predlog za izrek vzgojnega opomina in ga posreduje učiteljskemu zboru. Če razrednik oceni, da ni razlogov za izrek vzgojnega opomina, o tem seznani učiteljski zbor. Vzgojni opomin izreče učiteljski zbor. Pri tem pa mora šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, pripraviti individualizirani načrt, v katerem se opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo šola izvajala.
Pri tem je potrebno v zvezi z vzgojnimi opomini opozoriti, da z 31. avgustom 2012 navedeni Pravilnik preneha veljati, saj bo s 1. septembrom 2012 začela veljati novela Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 87/2011, ZOsn-F), ki postopek izrekanja vzgojnih opominov ureja celovito in podrobno.
Če se v praksi ti postopki ne izvajajo ali se ne izvajajo pravilno in so starši nezadovoljni z vzgojnim delovanjem šole, lahko starši, ali učenec sam, podajo pisni ugovor razredniku, šolski svetovalni službi ali ravnatelju šole glede vzgojnega delovanja šole (60.g člen). Šola mora nato v 30 dneh staršem oz. učencu, če je ta podal ugovor na izvajanje vzgojnega delovanja šole, poslati pisni odgovor. Če učenec ali starši tega odgovora v 30 dneh ne dobijo oziroma če z njim niso zadovoljni, lahko podajo predlog za inšpekcijski nadzor, ki ga izvaja inšpekcija, pristojna za šolstvo. Inšpekcijski nadzor nad šolo podrobno ureja Zakon o šolski inšpekciji (Ur. l. RS, št. 114/2005 z dne 19.12.2005, v nadaljevanju: ZSolI-UPB1), ki določa, da ga opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport. Pritožba oz. pobuda za nadzor se lahko poda v pisni obliki, pri čemer pritožnik oz. pobudnik nadzora opiše domnevno kršitev, kar podkrepi z dokazi, priloži tudi svoj naslov, da lahko inšpektor po potrebi pridobi še dodatne informacije in da pritožnika oz. pobudnika po opravljenem nadzoru obvesti o ugotovitvah. Pritožba ali pobuda se lahko pošlje po pošti ali preko telefaksa oz. po elektronski pošti na naslov inšpektorata. Pobuda se lahko poda tudi po vnaprejšnjem dogovoru na naslovu inšpektorata. Več informacij glede inšpektorata in nadzora lahko najdete na tej spletni strani: http://www.iss.gov.si.
Šolo ali odgovorno osebo osnovne šole se lahko tudi kaznuje z globo za prekršek, če ta ne izvaja vzgojno izobraževalnega dela po letnem delovnem načrtu ali vzgojnem načrtu. Osnovno šolo se lahko kaznuje z globo od 1.000,00 do 2.000,00 EUR, odgovorno osebo osnovne šole pa z globo od 500,00 do 1.000,00 EUR.
Odgovor pripravili:
Eva Štromajer in Katarina Verdnik, uni. dipl. pravnica,
članici Skupine za pomoč staršem bolnih otrok
Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru