“to vsem dela”
Pozdravljeni!
Vse skupaj se je začelo, ko sem imela 5-6 let (ne spomnim se točno) … moj oče je večino svojega prostega časa prebil v gostilnah in jaz seveda z njim. Nekega dne, ko so ga s ” prijatelji ” pili, me je eden od njih poklical k sebi in jaz sem seveda šla k njemu. Bila sem majhna punčka, niti slučajno nisem pomislila na to, kar se je potem zgodilo …. ta očetov “prijatelj” me je v pričo njega in vseh tam, na silo poljubil in mi jezik porinil v usta … jaz sem zbežala ven … šokirana, sploh nisem vedela kaj se dogaja … Oče je prišel po mene in rekel naj še malo počakam da spije, pa grema … šla sma še po mamo v službo in potem domov … spomnim se, kako je mami razlagal kaj se je zgodilo … in potem njuna izjava ” TO DELA VSEM “….. !!!!!:-(
Vsakič ko smo se peljali mimo njegove hiše, sem se obrnila stran, včasih celo mižala in komaj čakala da gremo mimo. Potem sem ta dogodek nekako ” pozabila ” ampak ko sem sama postala mama, se mi je vse začelo vračati v spomin …. nikakor ne razumem kako to, da moja starša nista nič reagirala, ga prijavila policiji …. nič od nič. Kot da se ni nič zgodilo.
Starša se o tem nočeta pogovarjati, oziroma ko sem jima to omenila pred časom, sta mi rekla … ” ja kaj bi pa bila naredila “???!! Zame je bila to spolna zloraba, pa četudi ni bilo posilstvo … to je pedofilija … ali se motim??
Ta ” pošast ” je že umrla, tako da glede njega nimam kaj storiti … kar se tiče pa staršev … nimam besed …. samo solze ….
Pozdravljena !
Vesela sem, da si se oglasila s takim vprašanjem.
Neke vrste zloraba se je pričela že v zgodnjem otroštvu, pa je za nekaj časa ( let poniknila ) in sedaj zopet prišla na plano. Dejstvo je, da sta starša seznanjena z situacijo, a se jima kljub vsemu ne zdi sporna. Zakaj ? Predvsem zato, ker je to bilo samo enkrat in zakaj bi se delalo iz muhe slona ! Očitno sta menila, da se ne boš ničesar spomnila ali pa da ” to ni nič takega “. Vsaka zloraba je zloraba, če nekdo dela nekaj proti nam, proti naši volji. Kako sedaj popraviti škodo, ki jo imaš ? Predvsem tako, da govoriš o tej temi in o svojih občutkih. Nikar jih ne pometaj pod preprogo. Morda bi bilo smiselno prebrati kakšno knjigo na to temo ali pa če čutiš morda odideš na kak induvidualni pogovor k strokovnjaku. Odločitev je izključno tvoja !
Menim pa, da moraš predelati to travmo, ki jo imaš. Zaradi sebe in zaradi otrok !
Srečno in javi se še !
Grozen občutek je, ko ti starši ne nudijo podpore. Kako težko je zbrati pogum, nekateri ga nikoli ne zberejo – nato pa si gladko preslišan. Kot, da si zrak, tvoji občutki niso važni, se boš že znašel in prebolel…
Saj ne vem, čemu bi pisala o tem tukaj, ampak zdaj ko sem brala te zgodbe, sem se v živo spomnila svoje. Ker sem v vsaki od teh zgodb našla delček sebe, ampak tale delček – ko starši ne naredijo nič – pa najbolj zareže.
Začelo se je, ko sem imela 11 let. S sestro, ki je veliko precej starejša in njenim fantom sem šla na smučanje. Ne vem, kaj jima je takrat bilo, ampak enkrat sta me začela hecat, če mi prsi že kaj rastejo, da naj pokažem, če so mi že kaj zrasle, seveda mi je bilo nerodno in nisem hotela, pa sta me zgrabila in slekla, si me ogledala in potem seveda, ker je bilo “vse v hecu”, sem se oblekla in s tem se je zadeva pozabila…vsaj za mojo sestro, njej je morda to res bil samo hec. Ni pa na to pozabil njen fant. Vsakič, ko me je dobil kje na samem, me je nekaj prcal. Hotel me je naučit, kako se poljublja, ogaben je bil!! Ne vem, zakaj se takrat nisem bolj upirala, verjetno me je tako presenetil, da nisem utegnila reagirat. No, to njegovo nasilje se je počasi stopnjevalo, do enega naslednjega smučanja, takrat sem se že izogibala situacij, v katerih bi lahko pristala sama z njim. Pa ne vem, zakaj sva bila naenkrat sama v bungalovu, bil je v samih gatah in me hotel otipavat, jaz sem se otepala in brcala, ampak kaj naj deklica proti takemu biku?? Točno se spomnim, da je mel totalno trdega, ko me je vlekel k sebi, ful sem se bala, kaj mi bo naredil, da me bo raztrgal! k sreči je nekdo začel trkat, morda so ostali šli samo v trgovino…se je hitro oblekel in oba sva super igrala, kot da ni bilo nič. Točno je vedel, da bom tiho, brez, da bi mi karkoli rekel.
No, potem sem že malo odraščala, začela hodit v srednjo šolo in sem iskala priložnosti, kje bi lahko zaslužila kak tolar. Pa mi reče sestra, naj pridem k njej vsak teden počistit hišo, ponudila korektno plačilo na uro, nisem hotela, ker sem čutila, da je preveč nevarno. Potem pritisk s strani moje mame, da sem lena, ker nočem pomagat, naj ji grem pucat, če hočem kaj zaslužit…itak, da sem popustila. Poskusila sem planirati tako, da sem jima čistila takrat, ko je on imel striktno kake obveznosti, pod pretvezo, da ne bom pred njim čistilke špilala. Ponavadi je uspelo, občasno pa je očitno zvedel, kdaj bom prišla in četudi sem bila pri njima, ko sta bila oba v službi, je p**sec hodil celo med službo domov in mi težil…toliko sem že bila močna takrat, da mi ni mogel nič resnega (okej, če bi se mu res utrgalo, itak, da bi lahko), sem mu vedno nekako uspela pobegnit, ga vržt na finto, se izmuznila, ampak vseeno ni blo tk nedolžno…otipavanje, slinjenje, tiščanje, kr na bruhanje mi gre zdaj 🙁
No, tistega ključnega dne smo vsi, cela moja družina, delali na posestvu, ko me je spet dobil nekje na samem in začel silit vame, takrat je bil pa res nasilen, nisem se mu mogla več fizično upret in sem ga ful ugriznila in nekako sem ga spet zbrcala, zrinla od sebe…v joku pobegnila ven in me vidijo člani družine, vsi, tako objokano, takrat se pa nisem več zadrževala, samo povedala sem, naj pogledajo, kaj ima na roki, moj ugriz, ker se spravlja name že dolgo…takrat sta bila že poročena, ampak sta imela hudo krizo v zakonu, molila sem, da se bosta ločila!!! Prepričana sem bila, da se bosta, da me ne bo tako izdala, sedaj, ko ve, poleg tega, da jo je varal, je nadlegoval njeno malo sestrico, mene! Nadlegoval je tudi najino srednjo sestro in to malo pred poroko. Vse to se je vedelo. Vsi so slišali, mami, ati, sestra…priznal je! In so mu oprostili, ker je tako priden, ker on tako dela na posestvu, tako lepo skrbi za vse, tako dolgo sta že skupaj, da se ne splača vsega tega zavrečt zaradi mene…ne splača se zavrečt zaradi mene.
Njegova delavnost je več vredna od tega, kako sem bila jaz ponižana. Nikoli, niti takrat, ko mi je to počel, nisem bila tako ponižana, kot takrat, ko sem izvedela, da sta se lepo zmenila in bosta ostala skupaj. Nikoli se mi ni opravičil.
Najbolj pa boli, da so mu starši oprostili, oba sta me izdala takrat. Bila je sicer zamera, ki se je pozabila tako hitro, da se mi zdi, kot da sta zaigrala to zamero, da ne bi jaz mislila, da jima je res vseeno…
Pozdravljena!
Tudi sama poznam občutek, kako je, ko te starši ne jemljejo resno in ignorirajo vsako besedo. Nelagodno in precej osamljeno življenje, če vse nudijo nekomu, ki je ” njihov ljubljenček “. Tvoja opisana zgodba je žalostna, kot so vse take in podobne zgodbe. Vendar lahko povem, da je mnogo takih deklet s tako zgodbo, ki si ne upajo in ne spregovorijo. Tebe je ” ojunačilo ” branje drugih zgodb.
Vem, da se ti zdi ” za malo “, ker sta starša tako odreagirala in sestra enako. Vedeti je potrebno, da oni niso sposobni prenesti resnice. In na žalost tako tebi ” dajejo ” dvoumne signale.
Zaradi tega imaš domnevam težave v zaupanju ljudi, ker nenehno ali pa nehote primerjaš s situacijo od doma. Vse lahko spremeniš, če se boš nehala obremenjevati z njimi in boš začela gledati samo NASE. Vedeti moraš tudi to, da nisi kriva za nastalo situacijo, bila si le na napačnem kraju. Upam, da si kdaj šla na kakšno terapijo in predelala otroštvo oz. to situacijo. Če nisi, močno upam, da boš šla. Ker bi jo potrebovala. Ali pa vsaj kakšno prebiranje knjige. Če boš potrebovala naslove, ti jih bom napisala.
Če imaš še kakšno vprašanje, sem ti na voljo !
Če želiš osebni mail, ti ga tudi lahko posredujem!
Srečno!
Mogoče bo kdaj to prebral kakšen starš zlorabljenega dekleta in bo vedel, kako se NE reagira. Jaz sem čez to že šla, brez kakršnekoli pomoči, sem dokaj močna punca =) Takrat v občutljivih letih me je pa kar mučilo. Dajala sem iz sebe predvsem preko glasbe in samopoškodovanja, takrat še nisem vedela, zakaj sem to počela, danes pa vem, da je bil to vzrok. Danes v bistvu nikoli več ne razmišljam o tem, pač sem pustila nekje zadaj…zaupanje v ljudi začuda še imam, heh. Je pa res, da ne maram nežnosti, objemov…trenutno sem v precej dolgi zvezi in še vedno ne maram, če me partner otipava. Medtem ko mi je sama spolnost v veliko veselje, ampak brez “sluzavosti”, prosim.
Oh ja…ni nam lahko =)
