Pozdravljeni!

Zanima me, kako se danes v praksi določa, ali sta dvojčka enojajčna ali dvojajčna. Mi morda znate svetovati, kje bi lahko kaj prebrala o tem?
V neki ameriški študiji iz leta 73 zdaj berem, da se to določa (oz. se je) na podlagi krvnih skupin. Torej enaki krvni skupini – enojajčna, različni krvni skupini – dvojajčna. Ta metoda se meni zdi precej nezanesljiva, ker lahko imajo tudi dvojajčni dvojčki (in ostali sorodniki) enake krvne skupine.

Upam, da sem se obrnila na pravi forum, če ne, me prosim usmerite drugam.

Hvala!

Draga pika201,

tale forum res ni idealen naslov za vaše vprašanje, že sosednji, kjer odgovarja dr. Pušenjak, bi bil boljši…

Za uvod vseeno nekaj besed: enojajčni dvojčki so v vsakdanjem življenju bistveno redkejši pojav kot si mislimo. V razliko od dvojajčnih, kjer dve hkrati zreli jajčeci oplodita dva različna spermija (kar se dogaja spontano, še pogosteje ob spodbujanju ovulacije z zdravili – in še pogosteje pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo, kjer vstavijo dva zarodka) so enojajčni dvojčki “napaka” narave – razdeli se namreč zarodek v zgodnji stopnji razvoja (v prvem tednu po oploditvi). V najslabšem primeru imata dva “nova” zarodka – plodova eno samo posteljico in eno samo amnijsko votlino (to pomeni, da sta v istem plodnem mehurju) – govorimo o monohorijskih monoamnijskih dvojčkih, pri katerih so hudi zapleti zelo pogosti (zlasti zaradi žilnih povezav med njima pride do tim. fetofetalne transfuzije, prenosa krvi od enega k drugemu, ki nemalokrat privede do smrti plodov še preden dosežeta mejo zrelosti, pri kateri jim lahko pomagamo.
Če gre za monohorijske biamnijske dvojčke je verjetnost, da gre za enojajčne dvojčke velika, ni pa 100%-na, saj se včasih ločeni posteljici dvojčkov v zgodnji nosečnosti tako prepleteta, da deluje kot ena sama.

Po rojstvu obstoja niz preiskav, s katerimi lahko ugotovimo, da gre za enojajčne dvojčke – večina temelji na tim. genski tipizaciji, zlasti na področju HLA. Laboratoriji, kjer opravljajo te preiskave, so na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, na Inštitutu za sodno medicino in še marsikje drugje. Slaba stran takšnih preiskav je, da so vezane na odvzem krvi ali celo tkiva – in da so zelooo drage. Samo za “potešitev” negotovosti (firbca), za kakšna dvojčka gre, jih zanesljivo ne delajo.

Če vas zanima takšna diagnostika v “izobraževalne” namene – da torej pripravljate kakšen seminar ali predavanje – boste največ našli ob brkljanju po spletu, še največ bo v angleščini, tudi na Google-u.

Srečno,