prostata – več vprašanj
Spoštovani!
Dejstvo je, da imamo tako oče kot sinova (mlajša od 45 oz. 40 let) že t.i. težave s prostato. Ali je torej tudi možnost kakšne dedne povezave?
Z jemanjem zdravil je možnost, da se uriniranje izboljša. Ker pa ne zasledim pojasnila: ali je potrebno vseeno zdravila jemati vse življenje oz. ali bi se ob prenehanju celo stanje še bolj poslabšalo (npr. zaradi razvajenosti sistema izločanja s pomočjo zdravil)?
Kaj naredijo zdravila? (Ali zmanjšajo prostato, povečajo silo pretoka …?)
Ali so znane kakšne naravne metode, ki bi dosegale učinkovitost namesto zdravil?
Ali je pogostejši vzrok za raka prostate prav povečava prostate in s tem težave uriniranja? (Kakšna je torej povezava med njima?)
Spoštovani!
Vsekakor dednost vpliva na prostato in na pojav raka prostate. Ni pa dednost 100% povezana – niti z velikostjo niti z rakom. Torej večja verjetnost je, da bo imel težave sin, če jih ima oče, vendar si zaenkrat s tem pri odločitvah v zvezi s preventivnimi in/ali terapevtskimi ukrepi ne moremo bistveno pomagati.
Zdravil, ki vplivajo na prostato in jih predpisujemo v tej zvezi je več vrst, vsaj štiri skupine, ki jih predpisujemo ali svetujemo v različnih okoliščinah, z različnim namenom in pri različnih boleznih prostate. Potem so pa tu še skupine zdravil, ki jih predpisujemo moškim pri težavah z uriniranjem, ki nimajo zveze s prostato.
Ločiti je potrebno najprej, kaj pomenijo “težave s prostato”. Prvo, kar je potrebno izključiti, je rak prostate – to pomeni meritev PSA in če je povišan, biopsija. Raka ima lahko nekdo, ki nima z uriniranjem povsem nobenih težav ali pa nekdo, ki ima z uriniranjem hude težave. Rak prostate lahko ima ali pa nima povezave z uriniranjem. Je pa to stvar, ki jo vedno najprej razčiščujemo, saj – če gre za raka, zdravimo v prvi vrsti tega.
Težave s prostato lahko pomenijo težje praznenje mehurja – slabši curek.
Tu je lahko problem v povečani prostati (v tem primeru predpisujemo zdravila za zmanjšanje prostate, ta se običajno jemlje dolgotrajno, več let, primer sta dutasterid (Avodart) in finasterid (Prostide, Finpros). Učinek teh zdravil se začne kazati šele po 3 mesecih rednega jemanja in se nato vsaj leto do dve stabilizira, izboljšuje, naprej pa jih predpisujemo, da ne bi prostata “naprej rasla”. Pogosto se odločimo, da zdravila ne pomagajo več in po nekaj letih opravimo transuretralno resekcijo prostate (če seveda ne najdemo prej raka), prostato tako s kirurškim posegom zmanjšamo in potem zdravila prekinemo (ali pa jih predpisujemo še naprej z mislijo, da bi preprečili, da prostata ponovno zraste – odvisno seveda, kakšen kirurški poseg ter kako uspešen je bil). Ampak ideja je v tem, da z zdravili odmaknemo operacijo – kirurški poseg nekoliko (leto, dve, tri, deset let) v prihodnost. V prihodnosti potem marsikdo opreracije ne potrebuje več, ker je npr. prestar ali ima druge težave in zanjo ni več sposoben. Seveda so navedbe tega odstavka povezane samo s povečano prostato, kar predstavlja približno 1/3 težav z uriniranjem pri moških. V 2/3 prostata ni povečana, moški pa ima vseeno težave z uriniranjem – v takem primeru seveda zdravila za zmanjševanje prostate nimajo smisla.
Lahko je prostata majhna, ampak se slabo podaja (fizikalni termin compliance – podajnost) in ker teče sečnica skozi prostato, lahko tudi zelo majhna prostata močno ovira uriniranje ali celo zapre izhod iz mehurja. Uriniranje lahko ovira tudi vrat mehurja. V tem primeru poskušamo z zdravili, ki poskušajo sprostiti – relaksirati gladko mišičje izhoda iz mehurja in prostate, tako imenovanimi alfa blokatorji (tamsulozin – Omnic, Tanyz; doksazosin – Cardura, Kamiren, Tonocardin… pa še drugi). Ta zdravila (če se doksazosin ne uporablja hkrati za zniževanje krvnega pritiska – v tem primeru je seveda potrebno redno jemanje) je mogoče jemati nekaj časa, prekiniti – videti kako je in nato ponovno začeti, če se spet poslabša. Običajno traja vsaj 3 tedne po začetku jemanja, da se vidi, ali so učinki ali ne.
Obstaja tudi fiksna kombinacija zdravila za sproščanje gladke muskulature izhoda iz mehurja in prostate z zdravilom za zmanjšanje prostate – v eni kapsuli – Combodart.
Tretja skupina zdravil, povezanih s prostato, so fitofarmacevtski preparati. Ti nekoliko upočasnijo rast prostate in morda nekoliko zmajšajo oteklino – edem. Kupi se jih v lekarnah brez recepta, praktično vsaka lekarna prodaja svoj “zvarek za prostato”.
S stališča z dokazi podprte zahodne medicine naj največje randomizirane študije ne bi potrdile merljive prednosti teh prepraratov pred placebom, po drugi strani pa je res, da jih v nekaterih zahodnoevropskih državah dobite na recept od urologa in v breme zdravstvenega zavarovanja.
Priporočam da poskusite s preparatom Fidiman kompleks, 2×1 kapsulo dnevno.
Za uriniranje ni najpomembnejša prostata. Najpomembnejši je mehur. Če so težave z mehurjem – se prekomerno in nekontrolirano krči ali pa se ne krči dovolj, potem bodo z uriniranjem hude težave ali pa uriniranje sploh ne bo mogoče, tudi če prostate sploh ne bo. Na mehur vplivajo spet druge bolezni (sladkorna – polinevropatija, težave s križem, hrbtenico….) in druge skupine zdravil…
Če rak prostate hudo zraste res lahko v končni fazi povzroči moten odtok urina iz mehurja in povečano prostato. Vendar dandanes, ko bi moral vsak moški poznati svojo vrednost PSA tako, kot pozna svojo vrednost holesterola, pritiska in sladkorja, do tega praktično ne bi moglo priti. To se dogaja (da bi zaradi raka povečana prostata motila uriniranje), ko je PSA nad 20 ali nad 100. Če se redno vsako leto ali (če je PSA nizek, pod 1) vsaki 2 leti date izmeriti PSA in ukrepate takoj, ko naraste nad 2.5 pri starosti pod 50 ali nad 3 pri starosti nad 50, do težav z uriniranjem zaradi raka skoraj ne more priti. Nasprotno – velika prostata ima manj možnosti za raka glede na njeno vrednost PSA – višji PSA pri veliki prostati je bolj verjetno povzročen zaradi benignega tkiva, pri mali pa je pri istem PSA bolj tvegano, da gre za raka.
Lepo pozdravljeni!
